Jedro

Ker sta oba oškodovanca iz iste prometne nesreče, gre pa za fizično in pravno osebo, tožena stranka pa je zavarovalnica, kjer je bil povzročitelj zavarovan, gre za postopek v gospodarskih sporih po določbi 484. člena ZPP v zvezi s 1. točko 191. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog tožeče stranke odmerilo taksno obveznost na 55.596,00 SIT za tožbo. Proti temu sklepu vlaga pritožbo prvo in drugo tožeča stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga takšno odmero takse, da se drugo tožeči stranki odmeri dvojna taksa, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Tožeči stranki sta dve in sicer fizična in pravna oseba. Pravna oseba zahteva le 79.875,00 SIT. Prvo tožeča stranka pa ni pravna oseba in ne gre za gospodarski subjekt. Za drugo tožečo stranko bi plačilo takse pomenilo 79% odškodnino. Drugo tožeča stranka je vložila tožbo skupaj s prvo tožečo in gre za njeno izbiro. Gre za dva odškodninska zahtevka, ne enega. Sicer pa je treba opozoriti, da ne gre za gospodarski spor. Gre za tipično civilnopravni spor oziroma plačilo odškodnine v prometni nesreči. Zaradi dokaznega postopka je tožeča stranka izbrala, da toži skupaj. Pritožba je utemeljena. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih in sicer koliko strank imamo v postopku, katere takse morata tožnika plačati in na podlagi katerega postopka. Sodišče je odmerilo takso skupaj za tožečo stranko v znesku 55.596,00 SIT in se je pri tem oprlo na tar.št. 1 v povezavi s 5. odstavkom Zakona o sodnih taksah. Menilo je, da gre za gospodarski spor po 1. točki 1. odstavka 481. člena ZPP, ker je drugo tožeča stranka gospodarska družba. Pri tem ne pove, kaj je s takso in postopkom v zvezi s prvo tožečo stranko, to je B.M. Zato je pritožbeno sodišče moralo pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Tožeča stranka je tožbo vložila na Okrožnem sodišču v Ljubljani na civilnem oddelku. Tudi v pritožbi meni, da gre za civilni spor. Sodnica, ki je zadevo obravnavala na prvi stopnji, je zadevo odstopila na gospodarski oddelek (list.št. 3) in to še v času veljave starega ZPP. Temu je ugovarjala tožeča stranka, menila je, da gre za civilni spor in po prejemu taksnega opomina zahtevala odmero sodnih taks. Sodišče je z izpodbijanim sklepom kot predhodno vprašanje odločilo, da gre za gospodarski spor in odmerilo sodne takse za tožečo stranko. Ker prehodne določbe Zakona o pravdnem postopku iz 1999 leta ne napotujejo na uporabo ZPP, ki je veljal v času vložitve tožbe, je treba uporabiti sedaj veljavne določbe Zakona o pravdnem postopku. Po določbi 484. člena ZPP/99 se pravila v postopku o gospodarskih sporih uporabijo tudi, kadar so v sporu poleg oseb iz 1. odstavka 481. člena ZPP kot sosporniki iz 1. točke 1. odstavka 191. člena tega zakona udeležene še druge osebe. Nesporno je, da sta v pravdi dve gospodarski družbi, in sicer na aktivni in pasivni strani. V pravdi gre za plačilo odškodnine za škodo, ki sta jo utrpela tako fizična oseba kot lastnik vozila, škodo pa naj bi povzročil zavarovanec tožene stranke. Gre torej za pravice dveh oškodovancev, ki se opirajo na pravico do odškodnine iz istega škodnega dogodka, istega pravnega temelja za presojo odgovornosti, vendarle različne pravne podlage glede višine odškodnine. Gre torej za pravice tožeče stranke, ki se opira na isto dejansko in pravno podlago proti toženi stranki. Oba oškodovanca sta utrpela škodo v istem škodnem dogodku, ki ga je povzročila ista oseba oziroma zavarovanec tožene stranke. Gre za primer navadnih sospornikov, vendar materialnega sporništva na aktivni strani. Namen tega instituta je, da se tista dejstva, ki so pomembna za vse sospornike, le enkrat obravnavajo, dokazujejo in razsojajo. Da gre pri odškodninskih razmerjih v takšnem primeru za materialno sosporništvo, je že večkrat odločila sodna praksa, na enakem stališču pa je procesna teorija (tako npr. Juhart, Komentar ZPP k členu 184, Ljubljana 1974, Ur.l. str. 235). Gre za primer, ki ga obravnava 1. točka 191. člena ZPP/99. Zakondajalec pa je v določbi 484. člena ZPP določil, da pravila o postopkih v gospodarskih sporih veljajo tudi za te primere. V sporu med dvema gospodarskima družbama ne more iti za drugačen postopek kot so določbe postopka v gospodarskih sporih. 484. člen pa pritegne k pravilom o postopkih v gospodarskih sporih tudi razmerja iz 1. točke 1. odstavka 191. člena ZPP. Pri odmeri takse se sodišče prve stopnje ni opredelilo o tem, ali je tožeča stranka ena, ali sta dve. Iz tožbe jasno izhaja, da gre za dva samostojna tožnika, ki morata vsak zase plačati sodno takso. Zato je treba taksno obveznost ločiti za oba tožnika. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje odmeri takse, upoštevajoč 3. člen, 1. točka Zakona o sodnih taksah. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 166. členu ZPP/99.