11. 12. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Vlade, na seji 11. decembra 2014

sklenilo:

Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje Odloka o občinski taksi v Predjami (Uradni list RS, št. 109/13).

OBRAZLOŽITEV

1.Vlada zahteva oceno ustavnosti v izreku navedenega odloka Občine Postojna (v nadaljevanju Odlok), ker naj bi določal občinsko takso v neskladju s 112. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12 in 92/13 – ZVO-1). V neskladju naj bi bil tudi z 21. in 52. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10 – ZLS) in z 9. členom Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08 in 36/11 – ZFO-1). Zaradi navedenih neskladij z zakoni naj bi bil v posledici v neskladju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave. Vlada predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani odlok razveljavi ter do svoje končne odločitve zadrži njegovo izvrševanje. Meni, da bi njegovo izvrševanje povzročilo težko popravljive posledice za zavezance k plačilu takse, kumulativni učinek sredstev, pobranih na podlagi občinskega predpisa, ki naj bi bil nezakonit, pa bi pomenil neupravičeno obogatitev.

2.Občina Postojna se o predlogu Vlade, naj se izpodbijani odlok zadrži do končne odločitve Ustavnega sodišča, ni izjavila.

3.Po 39. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali deloma zadrži izvrševanje zakona ali drugega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijani predpis zaradi zadržanja ne bi izvrševal, pozneje pa bi se ugotovilo, da ni bil v neskladju z Ustavo.

4.Iz izpodbijanega odloka med drugim izhaja, da so zavezanci za plačilo občinske takse obiskovalci turistične znamenitosti po vstopu na območje dela vasi Predjama ter da so sredstva iz plačila te takse prihodek proračuna Občine Postojna za pokritje stroškov njenega pobiranja, v preostalem obsegu pa prihodek proračuna Krajevne skupnosti Bukovje za namen urejanja komunalne in cestne infrastrukture ter infrastrukture na področju turizma in pospeševanja lokalne turistične ponudbe na območju te krajevne skupnosti. Izpodbijani odlok določa tudi višino takse, pooblaščene organe za njeno obračunavanje ter oprostitve plačila in popuste na podlagi plačane takse.

5.Ustavno sodišče ugotavlja, da so zavezanci za plačilo občinske takse obiskovalci turistične znamenitosti kot anonimni plačniki. Če bi se izpodbijani odlok izvrševal, pa bi bil s končno odločitvijo Ustavnega sodišča razveljavljen ali odpravljen, že plačane občinske takse tako ne bi bilo mogoče vrniti zavezancem. S tega vidika morebitni protiustavni Odlok za zavezance povzroča posledice, ki jih ni mogoče odpraviti. V tem primeru bi šlo za nezakonito predpisovanje davčnih obveznosti, kjer morajo občine kot javnopravne osebe še toliko bolj ravnati v skladu z zakonom. Pri tem ni pomembno, da gre za nizek znesek občinske takse glede na posameznega zavezanca. Po drugi strani pa v primeru, da Ustavno sodišče odloči, da izpodbijani odlok ni v neskladju z Ustavo, zadržanje njegovega izvrševanja v obdobju zunaj glavne turistične sezone ne pomeni bistvenega poslabšanja delovanja Krajevne skupnosti Bukovje.

6.Glede na to je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

10. 9. 2015

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Vlade, na seji 10. septembra 2015

odločilo:

Odlok o občinski taksi v Predjami (Uradni list RS, št. 109/13) se razveljavi.

OBRAZLOŽITEV

1.Vlada zahteva oceno ustavnosti v izreku navedenega odloka Občine Postojna (v nadaljevanju Odlok), ker naj bi določal občinsko takso v nasprotju s 112. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13 in 56/15 – v nadaljevanju ZVO-1) in 9. členom Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08 in 36/11 – v nadaljevanju ZFO-1). Odlok naj bi bil v nasprotju tudi z 21. in 52. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10 – v nadaljevanju ZLS). Zaradi navedenih nezakonitosti naj bi bil v neskladju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave. Vlada predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani odlok razveljavi.

2.Občina Postojna na navedbe v zahtevi ni odgovorila.

3.Občina Postojna je z izpodbijanim Odlokom uvedla občinsko takso kot plačilo za obremenjevanje okolja lokalnega pomena na območju kulturnega spomenika Predjama – Grad Jama. Zavezanci za plačilo občinske takse so obiskovalci turistične destinacije Predjama. Plačana turistična taksa je v višini pokritja stroškov pobiranja takse prihodek proračuna Občine Postojna, v preostalem delu pa prihodek proračuna Krajevne skupnosti Bukovje, namenjen za urejanje komunalne in cestne infrastrukture ter infrastrukture na področju turizma. Odlok je sprejet na podlagi 21. in 52. člena ZLS ter 9. člena ZFO-1.

4.V okviru urejanja lokalnih zadev ima občina pravico izdajati predpise, s katerimi normativno ureja pravna razmerja. Pri tem ne sme preseči ustavnega okvira in s svojim urejanjem poseči v državne pristojnosti. Občinski odlok ima položaj podzakonskega predpisa.[1] Tretji odstavek 153. člena Ustave določa, da morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da načelo zakonitosti na področju normativnega delovanja za občine velja v blažji obliki, kar pomeni, da občinski predpisi, ki urejajo izvirne pristojnosti občin, ne smejo biti v nasprotju z zakoni. V primeru, da zakonodajalec opredeli pooblastilo za normativno urejanje določenega področja, pa občine tega pooblastila ne smejo preseči. Zato je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti, kako široko polje normativnega odločanja je zakonodajalec prepustil občini (glej več v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-348/96 z dne 27. 2. 1997, Uradni list RS, št. 17/97, in OdlUS VI, 25).

5.Občinske takse ureja 9. člen ZFO-1, ki določa, za katere namene jih sme občina predpisati.[2] Med njimi ni predvidenih občinskih taks zaradi obremenjevanja okolja lokalnega pomena. Pač pa tretji odstavek 7. člena ZFO-1 med drugimi lastnimi viri občin[3] ureja pogoje za pridobitev sredstev iz okoljskih dajatev, predpisanih na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami ali zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih. Po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 108/09 – ZVO-1C) občine namreč nimajo več pristojnosti predpisovanja okoljskih dajatev, čeprav so v skladu z zakonom te lahko prihodek državnega ali občinskega proračuna (112. člena ZVO-1).[4] To pomeni, da niti 9. člen ZFO-1, niti 7. člen ZFO-1 in niti 112. člen ZVO-1 občinam ne določajo podlage za predpisovanje občinskih taks za obremenjevanje okolja lokalnega pomena. Takšne podlage prav tako ne pomenita 21. in 52. člen ZLS, ki zgolj primeroma določata naloge občin oziroma vire financiranja lokalnih zadev javnega pomena, ki jih izvajajo občine. Glede na to zakoni občinam ne dopuščajo predpisati takse za onesnaževanje ali obremenjevanje okolja lokalnega pomena.

6.Izpodbijani odlok predpisuje prav takšno takso, zato je v nasprotju z 9. členom ZFO-1 in 112. členom ZVO-1, kar pomeni, da je nezakonit. Odlok je zato v neskladju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave in ga je Ustavno sodišče razveljavilo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – ZUstS) ter petega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: podpredsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Podpredsednica

[1]Glej F. Testen v: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 1096 in 1097.

[2]Ta člen je bil spremenjen z Zakonom o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (Uradni list RS, št. 14/15 – ZUUJFO) tako, da imajo občine razširjene možnosti predpisovanja občinske takse tudi za vse dejavnosti, ki se razlikujejo od siceršnjega namena rabe stavb in javnih površin v lasti občine in pomenijo dovoljeno posebno rabo.

[3]Občinske takse po 7. členu ZFO-1 sicer sodijo med druge lastne vire občin.

[4]Do decembra 2009 so občine imele pristojnost predpisovanja okoljskih dajatev v primerih onesnaževanja okolja lokalnega pomena na podlagi prej veljavnega ZVO-1 (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08).