Jedro

Sprememba prvega odstavka 196. člena ZZK-1, s katero je bila črtana možnost vpogleda v zbirko listin, je po svojem namenu in naravi povezana s celovito informatizacijo zemljiškoknjižnega poslovanja, torej s postopki, ki so se začeli po 1. 5. 2011.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlagatelju dovoli vpogled v kupoprodajno pogodbo z dne 18. 1. 2002, sklenjeno med družbo M. d.o.o. kot prodajalcem in družbo Q. d.o.o. kot kupcem, ki se nahaja v zbirki listin okrajnega sodišča pod Dn. št. 1/2004.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za vpogled v listino - kupoprodajno pogodbo, hranjeno v zbirki listin okrajnega sodišča. 2. Zoper to odločitev se pritožuje predlagatelj. Navaja, da je sodišče prve stopnje v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo določbo 196. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), kar pa je nerelevantno. Glede navedb v 3. točki obrazložitve, da se od 1. 5. 2011 vodi (zbirka listin) informatizirano in se (listine) pretvorijo v elektronsko obliko, pa zatrjuje, da je v zadnjih štirih letih dvakrat zaprosil za izpis (zahtevane pogodbe), vendar izpisa po vsebini nista bila enaka. Zato je zaprosil za vpogled te listine.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je predlagatelj zahteval vpogled v kupoprodajno pogodbo z dne 18. 1. 2002, ki se nahaja v zbirki listin okrajnega sodišča, pod Dn. št. 1/2004. Svoj interes je utemeljeval s tem, da potrebuje to pogodbo "v pravdni zadevi 1/2018, ki se vodi na višjem sodišču". Dodal je še, da s prepisom te listine sicer že razpolaga, vendar pa je po ogledu ugotovil, da je ponaredek. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno pojasnilo, da je pravna podlaga za odločanje o predmetnem predlogu v prvem odstavku 196. člena ZZK-1, vendar pa je to določbo pretogo razlagalo oziroma uporabilo.

5. Z novelo ZZK-1C v letu 2011 je bila res uvedena obveznost pretvarjanja listin, ki so podlaga za dovolitev posameznega vpisa v zemljiški knjigi, v elektronsko obliko. S tem je dejansko odpadla potreba po vpogledu v zbirko listin, saj se javnost te informatizirane zbirke zagotavlja že z izpisom listin na papir. Sprememba prvega odstavka 196. člena ZZK-1, s katero je bila črtana možnost vpogleda v zbirko listin, je zato po svojem namenu in naravi povezana s celovito informatizacijo zemljiškoknjižnega poslovanja, torej s postopki, ki so se začeli po 1. 5. 2011. V konkretnem primeru, ko se je zemljiškoknjižni postopek začel že leta 2004, pa je morala biti listina, na kateri je temeljil predlagani vpis, v fizični obliki priložena zemljiškoknjižnemu predlogu in se je zatem tudi fizično vložila v zbirko listin. Tam se še zdaj nahaja. Zaradi tega ni nobenega razumnega razloga, da predlagatelju, ki je to pogodbo nenazadnje sklenil kot zakoniti zastopnik (direktor) prodajalca, ne bi dovolili vpogleda v zbirko listin, da preveri (ovrže) svoje sume glede pristnosti že prejetih prepisov te listine.

6. Na podlagi drugega odstavka 150. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v zemljiškoknjižnih postopkih smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in drugega odstavka 120. člena ZZK-1, je torej pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlogu predlagatelja za vpogled v zahtevano listino ugodilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi 42. členom ZNP-1 in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).