Jedro

V zadevi ni pomembno, da tožnik ni želel podati neresničnih podatkov, niti da sam ni vedel, da ima delnice, niti da z zneskom od prodaje delnic ne bo mogel pokriti stroškov zastopanja. Za odločitev je namreč bistveno, da je tožnik navedeni podatek zamolčal, ne pa da gre za premoženjsko zanemarljive vrednosti, ki ne bi vplivale na izpolnjevanje finančnega pogoja za brezplačno pravno pomoč.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožnik pa v nadaljnjem roku šestih mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je tožnik dne 27. 5. 2011 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi opr. št. I Kpd 18264/2011, ki je v teku pri Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici in sicer v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku. Prosilec mora za odobritev brezplačne pravne pomoči med drugim izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o njegovem premoženjskem stanju ter premoženjskem stanju njegovih družinskih članov. Navedeno izjavo poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Če v izjavi navaja neresnične podatke, pristojni organ o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Tožnik je v svoji prošnji navedel, da ni lastnik vrednostnih papirjev. Tožena stranka je po uradni dolžnosti opravila poizvedbe pri Klirinški depotni družbi (KDD). Iz evidence KDD pa je razvidno, da je tožnik imetnik 44 vrednostnih papirjev „Aktiva naložbe redne“. Ker je torej tožnik v prošnji navajal neresnične podatke, je tožena stranka na podlagi določbe 20. člena ZBPP njegovo prošnjo zavrnila.

Tožnik v tožbi navaja, da ni namerno navajal neresničnih podatkov o lastništvu vrednostnih papirjev. Prošnjo za BPP mu je izpolnila prijateljica, in ker ji je zaupal, sam vloge ni pregledal, temveč jo je le podpisal. Prijateljica ni niti pomislila, da bi imel kakšne delnice, tega pa tudi sam ni vedel, saj je njegova družina leta 2007 prodala delnice. Prosi, da se mu oprosti, saj ni želel podajati neresničnih podatkov. Za pravno pomoč nima denarja, te pa si tudi ne more zagotoviti z delnicami, ki so vredne okoli 250 EUR, saj je to premalo za stroške odvetnika. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. list RS, št. 96/2004 – UPB 23/2008, ZBPP), ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka istega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilce, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik v svoji vlogi v obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v rubriki, ali je lastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, obkrožil odgovor ne. Nadalje je iz spisa razvidno, da je tožena stranka pri KDD o tem opravila poizvedbe ter da je tožnik po podatkih uradne evidence KDD lastnik 44 vrednostnih papirjev „Aktiva naložbe redne“, čemur tožnik v tožbi tudi ne ugovarja. Navedeno dejstvo pa tudi po presoji sodišča potrjuje pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožnik v vlogi navedel neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oziroma namen oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Glede na določbe 20. člena ZBPP tako sodišče ne more upoštevati tožnikovih tožbenih ugovorov, saj ti niso pravno relevantni. V zadevi namreč ni pomembno, da tožnik ni želel podati neresničnih podatkov, niti da sam ni vedel, da ima delnice, niti da z zneskom od prodaje delnic ne bo mogel pokriti stroškov zastopanja. Za odločitev je namreč bistveno, da je tožnik navedeni podatek zamolčal, ne pa da gre za premoženjsko zanemarljive vrednosti, ki ne bi vplivale na izpolnjevanje finančnega pogoja za brezplačno pravno pomoč.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).