Jedro

Na podlagi tretjega odstavka 33. člena SPZ, ki določa, da posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo očitano motilno dejanje storjeno v okviru izvršilnega postopka, pri opravljanju izvršilnega dejanja deložacije, torej v skladu z zakonom na podlagi pravnomočnih sklepov izvršilnega sodišča, zato tožnica do sodnega varstva ni upravičena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo: - zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da toženec v roku 24 ur od prejema sklepa vzpostavi prvotno stanje in ji omogoči vstop v stanovanje na L. ter ji izroči ključe stanovanja, sicer je upravičena to storiti tožnica na stroške toženca (I/1); - zahtevek na prepoved bodočih motilnih ravnanj (I/2); - ter da je toženec dolžan tožnici povrniti pravdne stroške (I/3). Tožnici je naložilo, da mora tožencu povrniti 980,17 EUR pravdnih stroškov (II).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da je toženec 13. 9. 2022 storil motilno dejanje in s tem onemogočil tožnici posest na stanovanju, s tem, da je okoli 10.00 ure zamenjal ključavnico stanovanja. Toženec je najel izvršitelja in ključavničarja, ki je prevrtal ključavnico stanovanja. Pri motilnem ravnanju so bili prisotni tožnica, izvršitelj A. A. in odvetnik B. B. Pritožnica je od izselitve dalje brez stalnega prebivališča ter je zaradi spornega ravnanja toženca, ki je najel izvršitelja, izgubila streho nad glavo. Sklep I 1073/22 Okrajnega sodišča v Ljubljani ji ni bil nikoli vročen, ker zaradi poškodovanega nabiralnika na naslovu L. ni prejemala pošte, zaradi česar sklep ni postal pravnomočen. Ključavničar in izvršitelj sta ravnala po navodilih in odredbi toženca, saj je bil ta preko svoje hčerke z njima v navezi in jima je dajal navodila, kaj naj naredita. Ravno toženec je naročil vrtanje ključavnice in izselitev tožnice. Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena v zvezi s 381. členom ZPP.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedena v pritožbi in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločilne dejanske okoliščine, pomembne za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, pravilno in popolno ugotovilo. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Izpodbijani sklep je ustrezno obrazložen, v njem so navedeni razlogi o vseh odločilnih dejstvih, ti razlogi so jasni in med seboj skladni. Smiselno očitana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana. Pritožbeno sklicevanje na absolutno bistveno kršitev postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena v zvezi s 381. členom ZPP, ni razumljivo in nanjo pritožbeno sodišče ne more odgovoriti.

6. Motilno dejanje naj bi po zatrjevanju tožnice predstavljal dogodek z dne 13. 9. 2022, ko naj bi toženec preko ključavničarja, ob prisotnosti tožnice, njenega odvetnika ter izvršitelja, nasilno vstopil v stanovanje.

7. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je lastnik stanovanje ID znak 0000 000-5, na naslovu L.,2 toženec. S sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 466/2017 z dne 29. 11. 2021 je sodišče tožnici naložilo, da se mora iz spornega stanovanja izseliti v roku 60 dni po pravnomočnosti navedenega sklepa. Sklep je postal pravnomočen 16. 3. 2022, kar pomeni, da se je bila tožnica dolžna iz spornega stanovanja izseliti do dne 16. 5. 2022. Na podlagi navedenega sklepa je toženec vložil predlog za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Sodišče je s sklepom o izvršbi I 1073/2022 z dne 6. 7. 2022, ki je postal pravnomočen 23. 8. 2022 dovolilo izvršbo z izpraznitvijo nepremičnine ter izročitvijo te nepremičnine v posest upniku, to je tožencu. Tožnica je bila pozvana, da navedeno nepremičnino sama izprazni in jo izroči tožencu, ker se bo sicer opravila prisilna izpraznitev s posredovanjem izvršitelja in organov policije na njene stroške. Prisilna izvršitev je bila dovoljena po preteku osmih dni, od dneva, ko je bil toženki vročen sklep o izvršbi. Navedeni sklep je postal pravnomočen in izvršljiv 23. 8. 2022. Tožnica je sicer skušala doseči odlog izvršbe, vendar neuspešno.

8. Na podlagi navedenih ugotovitev je prvo sodišče materialnopravno pravilno na podlagi tretjega odstavka 33. člena Stvarnopravnega zakonika,3 ki določa, da posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu, zaključilo, da je bilo očitano motilno dejanje storjeno v okviru izvršilnega postopka I 1073/2022 Okrajnega sodišča v Ljubljani4, pri opravljanju izvršilnega dejanja deložacije, torej v skladu z zakonom na podlagi pravnomočnih sklepov izvršilnega sodišča, zato tožnica do sodnega varstva ni upravičena.

9. Ravnanja v postopku izpraznitve in izročitve spornega stanovanja so bila s pomočjo sodnega izvršitelja izvršena na podlagi odločbe sodišča, izvršilno sodišče je torej tisto, ki je dovolilo izvršbo z izpraznitvijo ter izročitvijo nepremičnine v posest upniku, to je tožencu, seveda pa je imel toženec kot lastnik spornega stanovanja pravico zahtevati izvršitev sodne odločbe proti svojemu dolžniku, to je toženki, zato mu tožnica v tej smeri neutemeljeno očita protipravno oziroma samovoljno ravnanje.

10. Zatrjevano dejstvo, da sklep I 1073/22 tožnici nikoli ni bil vročen, ker zaradi poškodovanega nabiralnika ni sprejemala pošte na naslovu spornega stanovanja, je pritožbena novota oziroma predstavlja novo dejstvo, ki ga pritožnica v skladu z 286. členom ZPP, ni navajala, temveč ga navaja prvič šele v pritožbi, česar pa pritožbeno sodišče ne more upoštevati (337. člen ZPP). Pa tudi sicer bi navedeni ugovor toženka morala vložiti v okviru izvršilnega postopka.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju sporno stanovanje 3 V nadaljevanju SPZ. 4 Izvršba na izpraznitev in izročitev nepremičnine se opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari (prvi odstavek 221. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).