Jedro

Pri ponovnem motenju posesti se mora sodišče osredotočiti zgolj na v izvršilnem predlogu očitana motilna dejanja in ugotoviti, ali so bila res izvršena na zatrjevani datum ter kdo jih je izvršil.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v drugem in tretjem odstavku izreka, razveljavi ter vrne zadeva v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo odločanje.

2. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru v delu zahtevka, ki se nanaša na plačilo denarne kazni in sklep o izvršbi z dne 6.7.2006, opr.št. In 86/2006 v tem delu razveljavilo in ustavilo izvršilni postopek (prvi odstavek izreka); v preostalem delu, ki se nanaša na izpolnitev nedenarne obveznosti in plačilo stroškov postopka, pa je ugovor zavrnilo (drugi odstavek izreka) ter odločilo, da trpi vsaka stranka svoje stroške (tretji odstavek izreka).

Proti drugemu in tretjemu odstavku izreka tega sklepa sta dolžnika iz vseh treh pritožbenih razlogov iz I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) vložila pravočasno pritožbo in navedla, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka, saj v izpodbijanem sklepu ni razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nerazumljivi in v nasprotju s spisovno dokumentacijo. Sodišče je namreč verjelo B. R., da je skupaj s svojo ženo sadil fižol in fižolovke ter iz tega razloga ni dodatno zaslišalo priče Š. R. in dolžnikov, v nadaljevanju pa je to dejstvo poskušalo zanikati z izpovedbami zaslišanih prič. Pri tem ni jasno, zakaj je sodišče poklonilo vero glede nasutja zemlje in postavitve lesene pregrade nasprotnim pričam, ki so si prihajale v nasprotja. Le priča B. M. je povedal, da naj bi dolžnika konec aprila navozila zemljo na sporno traso, kar pa ne drži, saj je v zadevi In 158/05 povedal, da je bil na sporno traso že leta 2004 navožen material, za kar je priložil tudi fotografije. Nadalje je povedal, da naj bi bilo motitveno dejanje storjeno konec aprila in ne ravno na dan 26.4.2006, zato ni jasno, kje je sodišče dobilo ta podatek, saj upniki za ta datum niso predložili nobenega konkretnega dokaza. In ker priče v svojih izpovedbah tega datuma niso opredelile, mu tudi dolžnika nista mogla utemeljeno ugovarjati. Po mnenju pritožnikov pa je bil ta datum postavljen zgolj zaradi potreb tega izvršilnega postopka. Za opredelitev motitvenega dejanja je namreč pomemben dan, kdaj je bilo dejanje opaženo oziroma izvršeno in je opis "koncem aprila, v začetku leta" nedorečena in nenatančna časovna opredelitev, od katere ni mogoče izračunati roka. Sodišče je tako ugotovilo dejansko stanje glede dneva motitvenega dejanja zmotno, saj je tudi nemogoče, da bi dolžnika vse navedeno storila na isti dan (26.4.2006). Nadalje je po mnenju pritožnikov nerazumljiva tudi odločitev sodišča glede odstranitve lesenih drogov. Priča J. N. je namreč izpovedal, da naj bi bili ti postavljeni v letu 2004 ter da so bili pred datumom, na katerega se sklicuje sodišče, na sporno kolovozno pot navoženi različni materiali. Navedeno je potrdil tudi B. M. Sicer pa so izjave prič glede odpadnega materiala med seboj v nasprotju. Tekom postopka je bilo tako ugotovljeno, da naj bi bil gradbeni material navožen že leta 2004, o čemer priča tudi slikovno gradivo, jeseni pa naj bi bila navožena zemlja. Tudi lesena pregrada ni bila postavljena istega dne, ampak že mnogo prej, kot je povedal B. R. in je tako očitno, da so upniki zamudili rok za vložitev zahtevka zaradi motitvenega dejanja. Rok je namreč 30 dni, ko so izvedeli za motitveno dejanje, in sicer za vsakega posebej: postavitev fižolovk, lesene pregrade in navozitve gradbenega materiala oziroma zemlje. Ta dejanja pa so bila storjena že v letu 2004 in jih je storil B. R., lastnik nepremičnine, po kateri teče sporna kolovozna pot, in ne dolžnika. Pri tem ni pomembno, ali B. R. stanuje v novogradnji in ureja okolico, ali pa stanuje drugje. Pomembno je, da si želi urediti svoje bivalno okolje in da je vsa dejanja priznal. Sodišče je tako zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Pritožnika predlagata, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v izpodbijanem delu razveljavi in izvršilni postopek ustavi, podredno pa da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, upnike pa se zaveže plačati dolžnikom stroške tega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba je utemeljena.

Pogoji za izvršbo v primeru ponovnega motenja posesti so določeni v I. odstavku 229. členu ZIZ, in sicer mora biti izdan izvršilni naslov v postopku zaradi motenja posesti, dolžnik mora prostovoljno izpolniti svojo obveznost oziroma je bila proti njemu opravljena izvršba in je nato ponovno motil posest na način, ki se v bistvu ne razlikuje od prejšnjega motenja. V skladu z II. odstavkom 229. člena ZIZ mora biti predlog za izvršbo podan v tridesetih dneh od dneva, ko je upnik zvedel za ponovno motenje posesti, najkasneje pa v enem letu od ponovljenega motenja.

Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru dovolilo predlagano izvršbo in dolžnikoma naložilo, da izpolnita nedenarno obveznost tako, da s kolovozne služnostne trase odstranita nasajeni fižol in fižolovke ter leseno pregrado in vzpostavita prejšnje stanje kolovozne služnostne trase na način, da jo ponovno utrdita tako, da bo upnikom omogočena nemotena uporaba le-te. Naloga sodišča prve stopnje je bila glede na ugovor dolžnikov ugotoviti, ali je na zatrjevani dan 26.4.2006 res prišlo do očitanih motilnih dejanj, torej da je bil na služnostno pot nasajen fižol in fižolovke ter postavljena lesena pregrada in ali sta očitana motilna dejanja storila dolžnika.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnika sicer nista lastnika parc.št. ... k.o. T., po kateri poteka služnostna pot in na kateri naj bi prišlo do motenja, ampak je lastnik te parcele njun sin B. R. in da lastništvo nepremičnine ni predpostavka za nastalo motenje. Iz izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da je sodišče prve stopnje verjelo lastniku B. R., da je z ženo jeseni leta 2005 pripeljal zemljo in v začetku maja 2006 posadil fižol in fižolovke. V nadaljevanju pa je sodišče verjelo tudi ostalim pričam (B. M., J. N. in Z. M.), ki naj bi videle dolžnika pripeljati zemljo in je zato zaključilo, da naj bi tudi dolžnika sodelovala pri urejanju vrta. V zvezi s tem je pritrditi pritožnikoma, da se zaslišane priče niso konkretno opredelile, kdaj naj bi prišlo do očitanega motenja. Iz izvršilnega predloga sicer izhaja, da naj bi bilo to na dan 26.4.2006, vendar tega ni potrdila nobena priča. Tudi B. M. je le opisno povedal, da naj bi bilo motenje storjeno pred prvomajskimi prazniki, nekje konec aprila in pritožnika utemeljeno opozarjata, da takšna izpovedba ne potrjuje motenja točno na dan 26.4.2006. Ker je datum motenja glede na ugovore dolžnikov pomemben, je potrebno natančno ugotoviti, kdaj so bila zatrjevana motilna dejanja storjena oziroma ali so bila storjena na zatrjevani dan 26.4.2006. Natančen datum motenja pa je glede na rok 30 dni iz II. odstavka 229. člena ZIZ pomemben tudi za presojo pravočasnosti izvršilnega predloga, ki je bil vložen dne 25.5.2006. Nadalje sta pritožnika utemeljeno opozorila na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede očitanega motilnega dejanja postavitve lesene pregrade. Zaslišane priče se namreč do le-tega res niso opredelile in so izpovedovale o postavitvi neke ograje v letu 2004. Iz njihovih izpovedb je sicer razbrati več med seboj podobnih motilnih dejanj, vendar se je v obravnavanem primeru potrebno osredotočiti le na zatrjevana motenja na zatrjevani dan, pretekla motenja pa za obravnavano zadevo niso pomembna. Iz tega razloga pritožbeno sodišče tudi ni obravnavalo pritožbenih navedb v zvezi z navoženim gradbenim materialom, saj le-ta ni predmet obravnavanega ponovljenega motenja. Pritožnika imata tako prav, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni jasno razbrati, na podlagi katerih dokazov je sodišče zaključilo, da je bila na dan 26.4.2006 postavljena lesena pregrada in posajen fižol ter fižolovke.

Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi dolžnikov ugoditi in izpodbijani sklep v izpodbijanem delu, to je v drugem in tretjem odstavku izreka, zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (340. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) razveljaviti ter zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje postopati v že nakazani smeri in se osredotočiti zgolj na v izvršilnem predlogu očitana motilna dejanja, to je posaditev fižola in fižolovk ter postavitev lesene pregrade in ugotoviti, ali so bila navedena dejanja res izvršena na zatrjevani datum 26.4.2006 in kdo jih je izvršil. Pri tem bo moralo po potrebi dopolniti dokazni postopek in zaslišati še druge predlagane priče oziroma že zaslišane priče ponovno zaslišati (le-te pa naj se osredotočijo zgolj na obravnavana motilna dejanja) in tako popolno in pravilno ugotoviti dejansko stanje ter ponovno odločiti o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pri tem je še pripomniti, da v spisu ni najti fotografij, na katere se sklicujejo stranke.

Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče v skladu s III. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za končno odločbo.