Jedro

Namen in pomen izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je v tem, da se upnik poplača iz premoženja, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo, zaradi česar se izpodbojna tožba vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, in ne zoper dolžnika. Sodba, s katero je ugodeno takšnemu tožbenemu zahtevku, učinkuje le med strankama tega pravdnega postopka, razširitev učinka tudi na dolžnika v primeru, ko v pravdnem postopku ni mogel sodelovati, pa pomeni kršitev načela kontradiktornosti postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanih II., IV. in VI. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa ugovoru dolžnice delno ugodilo in sklep o izvršbi delno razveljavilo glede dovolitve izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti, v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo in izvršbo ustavilo, v II. točki izreka je v preostalem delu ugovor G. G. z dne 16. 11. 2006 zavrnilo. V III. točki izreka je odločilo o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, v IV. točki pa dolžnici naložilo upniku povrniti 337,09 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji upnikov zahtevek je v V. točki izreka zavrnilo, v VI. točki izreka pa je zavrnilo dolžničin zahtevek za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

2. Zoper sklep je dolžnica po pooblaščencu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da višje sodišče sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in predlog za izvršbo zavrne, podredno pa v izpodbijanem delu sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Glede na pritožbeni predlog in glede na vsebino pritožbe je višje sodišče, upoštevaje prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), preizkusilo sklep v delu, v katerem dolžnica ni zmagala (II., IV. in VI. točka izreka).

3. Pritožnica navaja, da je sodišče odločitev oprlo na odločitev Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 3234/2006, s katero naj bi bilo ugotovljeno, da pogodba o prenosu poslovnega deleža z dne 20. 11. 2003 nima pravnega učinka do upnika, pri tem pa prezrlo, da se predmetni postopek ni nanašal na dolžnico. Dolžnica ni bila stranka postopka, vanj ni bila povabljena in tudi ni mogla kot udeleženec sodelovati. Uveljavlja subjektivne meje pravnomočnosti sodbe, ki do dolžnice ne segajo. Tožbeni zahtevek v citirani pravdi se je v dajatvenem delu glasil zgolj na K. Z., ne pa tudi na dolžnico, poleg tega pa se tožbeni zahtevek glasi na to, da se sporna terjatev uveljavi in poplača v pravdnem postopku – gospodarskem sporu, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. X Pg 76/05. Očita kršitev načela kontradiktornosti postopka, saj sodišče obvestila sodišča ali odločbe v tem postopku ni vročilo dolžnici, ki se do teh listin ni mogla izreči. Nadalje ugotavlja, da odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj sodišče ne substancira razlogov za odločitev o zavrnitvi ugovora in o tem ni prav nobenega razloga. Ne izreče se, kakšen pomen ima sodna odločba V P 3234/2006 na predmetni izvršilni postopek, niti kako vpliva na ugovor. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Upnica je po pooblaščencu na pritožbo odgovorila, predlaga njeno zavrnitev ter potrditev sklepa sodišča prve stopnje in priglaša stroške pritožbenega postopka. Opozarja, da pravdni postopek oziroma gospodarski spor pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani X Pg 76/05 še ni zaključen in poteka med upnico kot tožečo stranko in dolžnico kot toženo stranko, prav vprašanje veljavnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža z dne 20. 11. 2003 oziroma njenega učinkovanja zoper upnika M. pa je vprašanje tudi iz tistega gospodarskega spora. Na podlagi 259. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) tožbe ni mogla vložiti zoper dolžnico, temveč le zoper tretjega in mora taka pravnomočna sodna odločitev veljati tudi za dolžnico, sicer poplačilo upnice ne bi bilo mogoče in tak pravdni postopek ne bi imel smisla. Sklicuje se tudi na sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 27. 2. 2008, I Ip 4408/2007, ki ga razlaga tako, da je višje sodišče v obrazložitvi zapisalo, da naj sodišče prve stopnje preveri upnikove navedbe, da pogodba o prenosu poslovnega deleža ni veljavna, in to bodisi tako, da samo obravnava to kot predhodno vprašanje, ali pa postopek prekine do odločitve v pravdnem postopku, ki se vodi na Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. V P 3234/2006. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Višje sodišče je v sklepu I Ip 4408/2007 z dne 27. 2. 2008 obrazložilo, zakaj je štelo kot dopustne pritožbene novote pritožbene trditve upnice, da v pravdnem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, pridobitelj deleža zatrjuje, da je pooblastilo B. K. ponarejeno, s čimer je upnica utemeljevala, da je pogodba nična oziroma neobstoječa. Ni pa dalo napotka, da naj sodišče, če ne bo samo kot predhodno vprašanje preverjalo upničinih navedb, prekine postopek do odločitve v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v zadevi V P 3234/2006. Napotek je bil dan splošno, v okviru 13. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, glede na upničino pritožbeno sporočilo, da je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo za ugotovitev neobstoja pravnega posla. Če je namreč odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), lahko sodišče to vprašanje reši samo, ali pa se odloči za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku, to pa je lahko le pravdni postopek, v katerem se odloči prav o tej pravici ali pravnem razmerju, v konkretnem primeru o (ne)obstoju oziroma ničnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža. Upnica je v pritožbi zoper sklep z dne 19. 10. 2007 pojasnila, da je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo na podlagi določb 255. do 260. člena OZ zoper pridobitelja Z. K. (zadeva V P 3234/2006), tako da že glede na te navedbe ni bilo mogoče razumeti napotka višjega sodišča tako, da naj se prekine postopek do odločitve v navedenem pravdnem postopku pred okrajnim sodiščem, saj ni bilo pričakovati, da bo s sodbo v tej zadevi, glede na postavljeni zahtevek, ugotovljen (ne)obstoj oziroma ničnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža. 7. Sodišče prve stopnje bi glede na napotek višjega sodišča, če se ni odločilo, da bo samo reševalo sporno vprašanje kot predhodno vprašanje v izvršilnem postopku, moralo preveriti, ali je predmet pravdnega postopka oziroma postopka v gospodarskem sporu odločanje o tem spornem vprašanju. Nepravilno pa je ocenilo, da upnica v pravdnem postopku V P 3234/2006 pri okrajnem sodišču izpodbija veljavnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža, in na tej podlagi s sklepom z dne 25. 7. 2008 prekinilo izvršilni postopek do pravnomočne odločitve v tem pravdnem postopku.

8. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo po pravnomočnosti sodbe V P 3234/2006 z dne 13. 10. 2011 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 692/2012 z dne 10. 10. 2012. V obrazložitvi je zapisalo, da je na tej podlagi ugotovilo, da navedena pogodba o prenosu poslovnega deleža do M. (upnice v izvršilnem postopku) nima pravnega učinka, zaradi česar dolžnica proti upnici z navedeno pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža ne more več izkazati, da obveznost izbrisanega dolžnika A. d.o.o. nanjo ni prešla. Pritožnica utemeljeno opozarja na subjektivne meje pravnomočnosti sodbe, izdane v navedeni pravdni zadevi. Poudariti je treba, da je bila v navedeni pravdni zadevi tožena stranka K. Z. kot pridobitelj poslovnega deleža in da je v sodbi ugotovljeno, da je pogodba o prenosu poslovnega deleža z dne 20. 11. 2003, sklenjena med G. G. kot odsvojiteljico in K. Z. kot pridobiteljem, brez učinka oziroma neučinkovita do tožeče stranke (upnice v tem izvršilnem postopku) do višine njene terjatve, ki jo ima do izbrisane družbe A. d.o.o., oziroma do G. G. kot pravne naslednice izbrisane družbe, ki jo zoper G. G. uveljavlja v pravdnem postopku – gospodarskem sporu, ki se vodi pod opravilno številko X Pg 76/2005 na Okrožnem sodišču v Ljubljani in v kateri od tožene stranke zahteva glavnico 569.245,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega zneska.

9. V pravdni zadevi pred okrajnim sodiščem V P 3234/2006 je upnica izpodbijala pravno dejanje dolžnice, pri čemer v skladu z 260. členom OZ pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegovih terjatev, ne pomeni pa izpodbijanje pravnih dejanj zahteve za razveljavitev pravnega posla(1), niti zahteve za ugotovitev, da je pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža neobstoječa oziroma nična (višjemu sodišču se do vprašanja, ali glede na trditve upnica uveljavlja ničnost pogodbe ali njen neobstoj, ni treba opredeljevati). Višje sodišče ob tem še pojasnjuje, da je namen in pomen izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika v tem, da se upnik poplača iz premoženja, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo, zaradi česar se izpodbojna tožba vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, in ne zoper dolžnika, ki na ta način zmanjšuje svoje premoženje z namenom oškodovati upnike. Sodba, s katero je ugodeno takšnemu tožbenemu zahtevku, učinkuje le med strankama tega pravdnega postopka, razširitev učinka tudi na dolžnico v konkretnem primeru, ko v pravdnem postopku ni mogla sodelovati, pa pomeni kršitev načela kontradiktornosti postopka kot izraza enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave(2) in s tem absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Višje sodišče je glede na navedeno utemeljeni pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijanem delu (II. točka, posledično pa tudi odločitev o stroških ugovornega in prejšnjega pritožbenega postopka v IV. in VI. točki izreka) razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči, ali bo sporno vprašanje (ne)obstoja oziroma ničnosti obravnavane pogodbe kot predhodno vprašanje reševalo samo, ali pa bo čakalo na izid morebitnega pravdnega postopka, če se v njem presoja ničnost ali vprašanje obstoja pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža (z ustrezno postavljenim zahtevkom tožnice).

11. Višje sodišče je odločitev o stroških pritožbenega postopka strank pridržalo za nov sklep o ugovoru (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) prim. sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 425/2001 z dne 14. 3. 2002. (2) prim. tudi odločbo Ustavnega sodišča Up-39/95 z dne 16. 1. 1997.