Jedro

Če zahteva, vložena po 2. odstavku 69. člena ZUS, ne vsebuje jasnih navedb in jasnega predloga, kako naj se stanje začasno uredi glede na sporno pravno razmerje, ni primerna za obravnavo. Sodišče jo, ob primerni uporabi 2. odstavka 29. člena ZUS zavrže, ne da bi pred tem moralo izvesti postopek za odpravo njenih pomanjkljivosti.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani št. U 1271/98-3 z dne 14.10.1998.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožničino zahtevo za izdajo začasne odredbe za odložitev izvršitve s tožbo v upravnem sporu izpodbijane odločbe tožene stranke, koda ... z dne 6.7.1998. S to odločbo je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Uprave Republike Slovenije za telekomunikacije z dne 26.5.1998, s katero je bila zavrnjena njena vloga za izdajo radijskega dovoljenja za radiodifuzno radijsko postajo na oddajni točki ... in frekvenci 105,1 MHz. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa prvostopno sodišče navaja, da se pritožnica v zahtevi za izdajo začasne odredbe sicer sklicuje na določbo 2. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97), zahteva pa odložitev izvršitve upravnega akta, ki je predmet upravnega spora, kar ureja 1. odstavek 69. člena tega zakona. Po 1. odstavku 69. člena ZUS se zahteva odložitev izvršitve izpodbijane upravne odločbe od sodišča, če pristojni organ v primerih in pod pogoji iz 2. odstavka 30. člena tega zakona ne odloži izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe. Z izdajo začasne odredbe se torej začasno do odločitve sodišča o tožbi v upravnem sporu prepreči izvršba. Ker pa je izvršba prisilna realizacija pravnega razmerja, izhajajočega iz izreka konkretnega upravnega akta in je torej za izvršbo potreben izvršilni naslov, s katerim je stranki naložena kakšna obveznost, je odložitev izvršbe pojmovno mogoča le v primerih, ko je tak akt predmet izvršitve. V obravnavanem primeru, ko je predmet upravnega spora zavrnilna odločba, ki ni predmet izvršbe, tudi ni možna odložitev njegove izvršitve na podlagi 1. odstavka 69. v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS. Za odločanje po določbi 2. odstavka 69. člena ZUS pa sodišče, glede na vsebino zahteve za odložitev izvršitve akta, ni imelo podlage.

Pritožnica v pritožbi navaja, da je upravno sodišče z izpodbijanim sklepom zmotno uporabilo pravo in napačno razlagalo njeno zahtevo za izdajo začasne odredbe, v kateri se je izrecno sklicevala na začasno odredbo po 2. odstavku 69. člena ZUS. Navaja, da gre za trajno pravno razmerje, ki bi bilo vzpostavljeno z napadenim upravnim aktom, in za verjetno izkazane hujše škodljive posledice. Zahteva glede na vsebino zavrnilne odločbe predstavlja začasno ureditev stanja glede na trajno sporno pravno razmerje. Z izdano začasno odredbo bi se preprečilo oblikovanje novega stanja, ki bi za pritožnico in za nacionalni interes, ki ga po zakonu pokriva, preprečilo hujše škodljive posledice. Meni, da je izpodbijani sklep nezakonit in predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep upravnega sodišča spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče glede na vsebino zahteve pravilno odločilo. V zahtevi za izdajo začasne odredbe je namreč pritožnica navedla le zavrnilno odločbo tožene stranke, s katero je bila zavrnjena njena vloga za izdajo radijskega dovoljenja za radiodifuzno radijsko postajo na oddajni točki ... in frekvenci 105,1 MHz na podlagi javnega razpisa po določbah 3. in 4. odstavka 39. člena, s sklicevanjem na 2. alineo 1. odstavka 40. člena Zakona o telekomunikacijah (ZTel, Uradni list SRS, št. 35/97, 45-2437/97-odločba US, 53-540/98-sklep US). Taka zavrnilna odločba pa sama zase ne vzpostavlja nobenega pravnega razmerja, kot zmotno meni pritožnica. Pravno razmerje se vzpostavlja z izdajo radijskega dovoljenja udeležencu javnega razpisa na podlagi 3. in 4. odstavka 39. člena ZTel. Po 2. odstavku 69. člena ZUS tožnik sicer res lahko zahteva izdajo začasne odredbe tudi za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Toda taka zahteva za izdajo začasne odredbe mora vsebovati jasne navedbe in jasen predlog, kako naj se stanje začasno uredi glede na sporno pravno razmerje. Glede tega pa pritožnica v zahtevi navaja samo, da je bilo izdano radijsko dovoljenje družbi ... d.o.o. za oddajanje komercialnega radijskega programa Radia ..., ki pa bi moralo biti po 52. členu Zakona o javnih glasilih (ZJG, Uradni list RS, št. 18/94) dodeljeno njej zaradi zagotavljanja nacionalnega interesa pri pokrivanju nacionalnega RTV programa v slovenskem jeziku, hujše škodljive posledice pa bi bile odvrnjene le z izdajo začasne odredbe o odložitvi izvršitve izpodbijanega akta, koda ... z dne 6.7.1998 in predlaga, da se navedena odločba zadrži do pravnomočne odločitve v upravnem sporu. Ni jasno, kaj naj bi pomenilo "zadržanje" akta, ki zavrača izdajo radijskega dovoljenja, in kako naj bi se s tako začasno odredbo odvrnile hujše škodljive posledice.

Zahteva za izdajo začasne odredbe, ki nima ne potrebne vsebine ne jasnega predloga, kakšna začasna odredba po 2. odstavku 69. člena ZUS naj se izda, ni primerna za obravnavo. Zato jo sodišče ob primerni uporabi 2. odstavka 29. člena ZUS zavrže, ne da bi pred tem moralo izvesti postopek za odpravo njenih pomanjkljivosti. Postopek po 69. členu ZUS je namreč hiter zaradi predpisanih kratkih rokov, pa tudi sama narava zahteve za izdajo začasne odredbe sodišču ne nalaga, da bi moralo z nejasno in pomanjkljivo zahtevo ravnati povsem enako kot z nepopolno in nerazumljivo tožbo.

Iz navedenih razlogov je bila po presoji pritožbenega sodišča pomanjkljiva zahteva za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavržena. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 73. in 68. člena ZUS neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.