Jedro

Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, v kakšnem razmerju je urejena meja z mejo, ki jo je pokazala predlagateljica, oziroma mejami, ki so jih vsak za svojo nepremičnino pokazali nasprotni udeleženci. V skici terenskega ogleda so uporabljene drugačne oznake kot v skici sodne določitve meje, ki je sestavni del sklepa, iz obrazložitve pa ni razvidno, v kakšnem razmerju so posamezne točke iz sklice terenskega ogleda in točke, s katerimi je opredeljena urejena meja. Ker v sklepu ni razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preizkusiti pravilnost odločitve, je podana bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se del meje med parcelama 114.S in 1090/1 v katastrski občini X uredi tako, da poteka v ravni liniji od točke I, II do točke III, pri čemer je točka I hkrati tromeja parcel 1091 (last tretjega nasprotnega udeleženca), 1089 (last predlagatelja) in 1090/1 (last prve nasprotne udeleženke), točka III pa hkrati tromeja parcel 114.S, 1090/1 in 2896 (v naravi javna pot v upravljanju druge nasprotne udeleženke), (2) da se točke I, II in III v naravi označijo z mejnimi znamenji, (3) da vrednost spornega sveta znaša 930 EUR in da je skica izvedenca geodetske stroke sestavni del sklepa.

2. Predlagateljica v pritožbi zoper navedeni sklep, razen zoper odločitev o stroških postopka, uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, v kakšnem obsegu je predlagateljica uspela, če sploh, in kakšen je rezultat postopka. Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, v kakšnem razmerju so točke, ki so jih pokazale stranke in so navedene v skici terenskega ogleda, s točkami, določenimi v sklepu. Glede na to ni mogoče ugotoviti, kakšna je odločitev glede na sporni prostor. Tako npr. v zvezi s točko G ni mogoče presoditi odločitve, ker je nejasna, saj v skici sodne določitve meje ta točka sploh ni označena. V tej točki ni bila označena tromeja med parcelami 486/1, 487/1 in 487/5, ker tu ni bilo tromeje in drugi nasprotni udeleženec ni bil mejaš in ni bil vabljen. Če je mišljena druga točka, pa ni jasno, katera. V sklepu ni navedeno, koliko meri površina predlagateljičine parcele po sodni določitvi vseh njenih meja. Po navedbi tega podatka bi bilo šele mogoče preveriti izračune sodišča in določene meje ter skladnost s prejšnjimi podatki. Ker je izvedenec večkrat poudaril slabo katastrsko natančnost obstoječega katastrskega načrta, bi bila takšna jasna opredelitev do površine parcele po sodno določenih mejah nujna. Sodna taksa za pritožbo naj se upošteva kot skupen strošek postopka.

3. Drugi nasprotni udeleženec v pritožbi zoper odločitev o skupnih stroških postopka uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da vse skupne stroške na podlagi petega odstavka 35. člena ZNP naloži predlagateljici. Iz spisa je razvidno, je predlagateljica s svojim predlogom v celoti propadla. Ugotovljeno je bilo, da meja med parc. št. 487/1 in 486/1, obe k. o. Y, poteka tako, kot ves čas trdi sam, tj. po lesenih kolih, ki na istem mestu stojijo že najmanj od leta 1945. Samo v letu 2012, ko je predlagateljica premaknila dva kola, ju je njegov oče premaknil nazaj. Glede na to so vsi skupni stroški (pa tudi stroški za njegovega pooblaščenca) nastali izključno po krivdi predlagateljice in bi jih morala, upoštevaje krivdni princip, nositi sama. Poleg tega se razdelitev stroškov računsko ne izide. Njegov delež znaša 419,56 EUR, in ne 839,87 EUR, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu.

4. Drugi nasprotni udeleženec v odgovoru na predlagateljičino pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba sta utemeljeni.

6. V skladu s 77. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice, pri čemer se domneva močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Če močnejša pravica ni dokazana, ali če v primerih, določenih z zakonom, ni podano soglasje udeležencev, sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti, če se ta ne more ugotoviti, pa se sporni prostor razdeli po pravični oceni.

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, v kakšnem razmerju je urejena meja z mejo, ki jo je pokazala predlagateljica, oziroma mejami, ki so jih vsak za svojo nepremičnino pokazali nasprotni udeleženci. V skici terenskega ogleda so uporabljene drugačne oznake kot v skici sodne določitve meje, ki je sestavni del sklepa, iz obrazložitve pa ni razvidno, v kakšnem razmerju so posamezne točke iz sklice terenskega ogleda in točke, s katerimi je opredeljena urejena meja. Ker v sklepu ni razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preizkusiti pravilnost odločitve, je podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP).

8. Ker je iz navedenih razlogov treba razveljaviti odločitev o določitvi meje, je treba razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka. Odgovor na pritožbene očitke drugega nasprotnega udeleženca zato ni potreben.

9. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče pritožbama predlagateljice in drugega nasprotnega udeleženca ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sodišče naj se v novem sklepu opredeli, v kakšnem razmerju so pokazane meje do sodno urejene meje, obrazloži, ali je meja v razmerju do nepremičnin posameznih nasprotnih udeležencev urejena po močnejši pravici ali po zadnji mirni posesti, navede razloge za tako odločitev in opravi skrbno dokazno oceno v razmerju do vsake od nepremičnin, na katere meji predlagateljičina nepremičnina, ki ne bo temeljila le na stališčih posameznih udeležencev, izraženih v postopku, ampak bo vključevala vse navedbe in izvedene dokaze.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.