U-I-384/96

3.4.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude mladoletnega Dragutina Patrnogića iz Beograda, ki ga zastopa mati Ana Patrnogić, ki ju zastopajo Igor Debernardi, Mitja Vezovnik in Zdenka Debernardi, odvetniki v Kopru, na seji dne 3. aprila 1997

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 16. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnika predlagata presojo ustavnosti določb 16. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ker ni zavaroval tujcev, ki so na dan 25.6.1991 imeli veljaven pridobitni naslov za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, vendar zemljiškoknjižnega vpisa niso izvedli iz različnih, največkrat objektivnih razlogov. Navajata, da imata za etažni del stanovanjske hiše v Izoli sklenjeno zakonito in veljavno kupoprodajno pogodbo z dne 29.4.1982, vendar pa svoje etažne lastnine nista uspela vknjižiti v zemljiški knjigi. Ko sta leta 1994 vložila predlog za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, je njun predlog tedanje Temeljno sodišče v Kopru, Enota v Piranu, zavrnilo. Višje sodišče v Kopru je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje z obrazložitvijo, da na podlagi 9. člena Ustavnega zakona za izvedbo Ustave tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice na nepremičnini, dokler ne bo sprejet poseben zakon iz 68. člena Ustave. Menita, da je bil namen izpodbijane določbe, da se do sprejema posebnega zakona zavarujejo lastninske in druge stvarne pravice tujcev na nepremičninah, ki so jih pridobili do 25.6.1991, in onemogoči novo pridobivanje teh pravic. Ker pobudnika v skladu s 33. členom Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerjih ne moreta doseči vpisa v zemljiško knjigo kljub temu, da imata veljavno kupoprodajno pogodbo, sklenjeno že leta 1982, menita, da ju izpodbijana določba ne bi smela prizadeti zgolj iz razloga, ker nista vpisana kot lastnika v zemljiški knjigo. Predlagata, da Ustavno sodišče ugotovi neustavnost izpodbijane določbe, ker ne zagotavlja tujim fizičnim ali pravnim osebam pridobitve lastninske pravice, kolikor imajo te osebe sklenjene veljavne pravne posle pred 25.6.1991.

B.

2.Skupščina Republika Slovenije je dne 25. junija 1991 sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnoti Republike Slovenije, s katero je Republika Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Določila je, da preneha veljati Ustava SFRJ, da Republika Slovenija prevzema vse pravice in dolžnosti, ki so bile z Ustavo Republike Slovenije in Ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ, ter da se prevzem teh pravic in dolžnosti uredi z ustavnim zakonom. Ustavni zakon, ki je bil sprejet sočasno s Temeljno ustavno listino, je določal ukrepe dejanskega prevzemanja dotedanjih zveznih pristojnosti s strani organov Republike Slovenije in uredil tudi druga bistvena vprašanja, ki so nastala z osamosvojitvijo Republike Slovenije. Eno izmed teh vprašanj ureja tudi izpodbijana določba 16. člena Ustavnega zakona, ki zagotavlja tujcem (fizičnim in pravnim osebam) lastninsko pravico in druge stvarne pravice na nepremičninah na ozemlju nove države v obsegu, kot so jo imele ob uveljavitvi ustavnega zakona in ob dejanski vzajemnosti. Hkrati pa je tudi določil, da do ureditve pravic tujih oseb glede nepremičnin tuje fizične in pravne osebe ne morejo pridobivati lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic na nepremičninah na območju Republike Slovenije, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti. Kakor je razvidno, izpodbijana določba ureja vprašanje priznanja lastninske pravice in drugih stvarnih pravic tujcev na nepremičninah v prehodnem obdobju, to je od osamosvojitve Republike Slovenije do sprejetja posebnega zakona. Vsebina izpodbijane določbe drugega odstavka 16. člena je vsebovana v ustavni določbi prvega odstavka 68. člena, ki določa, da tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon, in v 9. členu Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije, ki določa, da do sprejema zakona iz 68. člena Ustave tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice do nepremičnin. Na kakšen način bo zakon, predviden v prvem odstavku 68. člena Ustave, uredil vprašanje, ki ga postavljata pobudnika, je torej odvisno od zakonodajalca, ki bo lastninsko pravico tujcev na nepremičninah dokončno uredil.

3.Ustavno sodišče je na podlagi 1. in 2. alinee prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o skladnosti zakonov z Ustavo in o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in splošnimi načeli mednarodnega prava. Ustavno sodišče na podlagi navedenih določb ni pristojno za presojo ustavnosti ustavnih norm. Izpodbijana določba Ustavnega zakona, ki že priznava določenim tujim osebam lastninsko pravico na nepremičninah in prepoveduje tujcem pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah do sprejetja zakona, na katerega se sklicuje tudi Ustava, je ustavna določba, za katere presojo Ustavno sodišče ni pristojno. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k dr. Tone Jerovšek