Jedro

V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da stranke na vsebino napotitvenega sklepa niso vezane. Tožbo zato lahko vložijo ne zgolj zaradi drugih spornih dejstev poleg tistih, zaradi katerih je do napotitve na pravdo prišlo, ampak tudi zoper druge osebe in z drugačnim zahtevkom (kot je navedeno v napotitvenem sklepu). Hkrati pa je stranka tista, ki je dolžna (ne glede na vsebino napotitvenega sklepa) poskrbeti za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka; v tem okviru pa tudi, da bo tožena „prava“ stranka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Oporočna dedinja sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 2. 2018 odločilo: - da se zapuščinski postopek prekine in da se oporočno dedinjo D. Ž. M. napoti na pravdo, da v 30-ih dnevih od dneva pravnomočnosti sklepa pred pristojnim sodiščem zoper nujni dedinji M. M. in P. Ž. vloži tožbo zaradi uveljavljanja, da predstavlja ta denarna pomoč zapustnice pri gradnji hiše M. M. in slednji podarjeno vozilo ... v skupni vrednosti 30.000,00 EUR - 40.000,00 EUR del zapuščine (1. točka izreka), - da se zapuščinski postopek prekine in da se predhodno omenjeni nujni dedinji napoti na pravdo, da v 30-ih dnevih od dneva pravnomočnosti sklepa pred pristojnim sodiščem zoper oporočno dedinjo D. Ž. M. vložita tožbo zaradi uveljavljanja, da je vse premoženje, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjeni v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 108/98 z 11. 9. 1997, in dodatka k pogodbi o dosmrtnem preživljanju opr. št. SV 41/09 z 21. 1. 2009 del zapuščine, kot tudi zaradi uveljavljanja, da zneski, ki so bili dvignjeni z zapustničinega računa pri Banki A, d.d. v času od 1. 1. 2016 do zapustničine smrti v skupnem znesku 29.480,00 EUR, predstavljajo del zapuščine (2. točka izreka), - da morajo na pravdo napotene stranke v roku 30-ih dni od pravnomočnosti sklepa vložiti tožbo pred pristojnim sodiščem in o tem skupaj z izvodom tožbe obvestiti zapuščinsko sodišče, ter jih opozorilo, da bo sodišče, če tožbe v navedenem roku ne bodo vložile, z zapuščinskim postopkom nadaljevalo po stanju v spisu in ne glede na zahtevke, glede katerih je stranki napotilo na pravdo (3. in 4. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje dedinja M. Ž. Po njenem prepričanju je sklep o napotitvi nepravilen, najmanj pa tako nejasen, da bi bila lahko v prihodnje onemogočena pri uveljavljanju pravice do tožbe. Poudarja, da je bila druga nujna dedinja P. Ž. v zapuščinskem postopku povsem pasivna in ni podala niti dedne izjave, kot to ugotavlja zapuščinsko sodišče v 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. To pomeni, da sama tudi v nadaljevanju ne bo imela nobene možnosti, da jo pritegne k tožbi, oziroma pravice, da od nje terja, da tudi sama vloži takšno tožbo. Zato ni prav, da izpodbijani sklep v 2. točki izreka navaja kot aktivno legitimirani M. M. in P. Ž., na pasivni strani pa samo D. Ž. M. Iz takšnega besedila sledi, da šteje sodišče M. M. in P. Ž. za enotni nujni sospornici na aktivni strani. S tem pa bi lahko pritožnico iz prej omenjenih razlogov onemogočilo za vložitev tožbe. Zato bi moralo zapuščinsko sodišče pri napotitvi v sklepu navesti, da mora pritožnica tožbo vložiti zoper oporočno dedinjo D. Ž. M. in P. Ž. (enotno in nujno sosporništvo na pasivni strani). Pritožbenemu sodišču predlaga, da v skladu z omenjenim napotitveni sklep spremeni.

3. Na pritožbo je odgovorila oporočna dedinja D. Ž. M., ki predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da stranke na vsebino napotitvenega sklepa niso vezane. Tožbo zato lahko vložijo ne zgolj zaradi drugih spornih dejstev poleg tistih, zaradi katerih je do napotitve na pravdo prišlo,1 ampak tudi zoper druge osebe in z drugačnim zahtevkom (kot je navedeno v napotitvenem sklepu).2 Hkrati pa je stranka tista, ki je dolžna (ne glede na vsebino napotitvenega sklepa) poskrbeti za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka; v tem okviru pa tudi, da bo tožena „prava“ stranka.3 Tudi v konkretnem primeru zato pritožnice vsebina izpodbijanega sklepa v ničemer ne „omejuje“ pri tem, da tožbo vloži zoper osebe, za katere meni, da morajo glede na vsebino zahtevka nastopati na pasivni strani.

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (druga točka 365. člena ZPP4 v zvezi s 163. členom ZD5). Oporočna dedinja sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ni ta v ničemer pripomogel k predmetni odločitvi o njej (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Glej npr. odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 803/2007 z dne 25. 2. 2010 in sklep tega sodišča II Cp 138/2017 z dne 25. 1. 2017. 2 Glej sklep tega sodišča I Cp 1650/2016 z dne 5. 10. 2016. 3 Glej sklep tega sodišča I Cp 2535/2013 z dne 16. 10. 2013. 4 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami 5 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami