Jedro

Pritožnik tudi sam v pritožbi navaja, da je na uradnem servisu moral ugotoviti obseg dokumentacije, ogledal si je tudi navodila za uporabo, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in odmerilo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

I. sodnemu izvedencu B. B., DŠ: 0, odmerilo nagrado v znesku 626,98 EUR, ki se poveča za 8,85-odstotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 55,49 EUR in 0,53-odstotni prispevek za poškodbo pri delu in poklicne bolezni v znesku 3,32 EUR, kar skupaj znaša 685,79 EUR,

II. sklenilo, da se zgornji skupni znesek nakaže na izvedenčev račun in izplača kot avtorski honorar, izvedenec pa ni zavezanec za DDV, ter

III. toženi stranki naložilo, da na transakcijski račun sodišča in z v izreku navedeno sklicno številko plača premalo plačani predujem za izvedenca, in sicer v višini 85,79 EUR v roku 8 dni ter predloži dokaz o plačilu.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil izvedenec, in sicer v delu nepriznanega obiska serviserja za avtodome ter ocenitve napak oziroma ovrednotenja, kot je navedeno v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Višjemu sodišču predlaga, da se ti stroški priznajo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravna osnova za odločanje o priglašenih stroških za nagrado in stroške izvedenca je 249. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik; Uradni list RS, št. 7/02, s spremembami). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu izvedenino odmerilo, kot sledi: - za študij spisa (nad 50 do 200 strani) v višini 92,00 EUR (po 48. členu Pravilnika), - za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije do 50 strani 46,00 EUR (po 49. členu Pravilnika), - za ogled 92,00 EUR (50. člen Pravilnika), - za čas potovanja na ogled 20,00 EUR (tretji odstavek 50. člena Pravilnika), - za izdelavo zahtevnega pisnega mnenja 276,00 EUR (51. člen Pravilnika) in - za potne stroške 25,08 EUR ter za materialne stroške 75,90 EUR (45. člen Pravilnika), skupaj 626,98 EUR.

5. Sodišče prve stopnje je priglašeni strošek obiska serviserja A., ki ga je pritožnik priglasil za tri ure v znesku 92,00 EUR, zavrnilo z obrazložitvijo, da je nagrada za pridobitev dodatne dokumentacije, ki jo je tam dobil, vsebovana že na podlagi 49. člena Pravilnika, ta pa posebne nagrade za "obiske" ne določa. Pritožnik tudi sam v pritožbi navaja, da je na uradnem servisu – A., moral ugotoviti obseg dokumentacije, ogledal si je tudi navodila za uporabo, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in odmerilo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ki pripada izvedencu oziroma cenilcu na podlagi 49. člena Pravilnika. Ker so bili izvedencu za obisk A. priznani tudi potni stroški, je pritožba v zvezi s to postavko neutemeljena.

6. Izvedenec nadalje trdi, da je bila v sklepu za izdelavo izvedenskega mnenja tudi zahteva o ovrednotenju napak, kar v izvedenstvo ne sodi, saj so tako odločbe kot izpiti za izvedence in cenilce ločeni, pri čemer izvedenec stroškov za študij spisa in zbiranje dodatne dokumentacije ni zaračunal dvakrat. Drži, da je sodišče izvedencu naložilo, da poleg tega, da ugotovi morebiten obstoj, tudi ovrednoti 31 napak, ki izhajajo iz predloga za zavarovanje dokazov. V izvedenskem mnenju je izvedenec stroške za odpravo napak ovrednotil in s tem podal mnenje o stroških odprave napak, ni pa izdelal cenitvenega poročila v takem smislu, kot je to v drugih postopkih potrebno za ocenitev vrednosti določenega premoženja. Pri mnenju oziroma cenitvi gre namreč le za razliko v vsebini in metodi dela, v vsakem primeru pa se, ne glede na to, ali gre za mnenje ali cenitev, nagrada odmerja po istih določbah ZPP in Pravilnika. Zato tudi Pravilnik uporablja stalno besedno zvezo izvedenec oziroma cenilec. Izvedenec je v tej zadevi izdelal eno izvedensko mnenje in sodišče mu je zanj tudi odmerilo nagrado, zato je pritožba tudi v tem delu neutemeljena.

7. Ker višje sodišče tudi ni našlo drugih kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).