Jedro

Za presojo zakonitosti dokončnih odločb ministrstva, pristojnega za družino, izdanih na podlagi 1. odstavka 39. člena ZZZDR-C je stvarno pristojno upravno in ne sodišče splošne pristojnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 60. člena ZUS v zvezi s 44. členom Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) ugodilo tožničini tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 17.12.2003 in ji naložilo, da zadevo takoj po pravnomočnosti sodbe odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Z omenjeno odločbo je tožena stranka delno ugodila tožničini pritožbi zoper odločbo Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) J. z dne 20.12.2002 tako, da sta bili v 1. alinei 1. odstavka 2. točke izreka besedi "drugi vikend" nadomeščeni z "drugi in četrti vikend v mesecu", 2. odstavek odpravljen in nadomeščen z "Predlagatelj otroka prevzame in vrne ob določenih urah na otrokovem domu", v preostalem pa je bila tožničina pritožba kot neutemeljena zavrnjena. Z omenjeno prvostopno upravno odločbo je CSD J. odločil, da se predlagatelju S.G. z J., določijo osebni stiki z njegovo mladoletno hčerko M.G., roj. 1997, s stalnim prebivališčem na J. ter začasnim prebivališčem v H., R.Ž.: 1. štirikrat vsako sredo od 15. do 16. ure v prostorih CSD ob prisotnosti strokovnega delavca centra in sicer prvo in tretjo sredo v prostorih CSD J., drugo in četrto sredo v prostorih CSD L. ob prisotnosti dveh strokovnih delavcev centra, začenši prvo sredo po dokončnosti odločbe, s tem, da je na prvem tako določenih stikov prisotna tudi mati mladoletne M., I.K. Otrokova mati je dolžna pripeljati mladoletno M.G. ob navedenih terminih na CSD J. oziroma L., ter jo ustrezno pripraviti na stike; 2. v nadaljevanju pa stiki potekajo: vsako sredo od 15. do 18.30 ure, ter vsak drugi vikend od petka od 16. pa do nedelje do 17. ure, med poletnimi počitnicami 14 dni, in sicer od 1.8. od 10. ure do 14.8. do 17. ure, ter med zimskimi počitnicami prve tri dni počitnic s pričetkom ob 10. uri, prvi dan počitnic in zaključkom ob 17. uri zadnjega dne počitnic. Otrokova mati pa je dolžna predlagatelju S.G. stike dopustiti in omogočiti.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje med drugim navaja, da temeljita obe upravni odločbi na določbi 1. odstavka 106. člena ZZZDR (Uradni list SRS, št. 15/76, 30/86 - ZNP, 1/89, 14/89 - PB ter Uradni list RS, št. 13/94-ZN, 82/94-ZN-B, 29/95-ZPDF, 26/99-ZPP, 70/2000-ZZNPOB, 64/01, 110/02-ZIRD in 42/03 - odl. US), po kateri je imel tisti od staršev, ki ni živel skupaj z otrokom, pravico do osebnih stikov, razen, če CSD glede na koristi otroka ni odločil drugače. Ta določba je bila z odločbo ustavnega sodišča U-I-312/00-40 z dne 23.4.2003 (Uradni list RS, št. 42/2003 z dne 9.5.2003) razveljavljena, razveljavitev naj bi začela učinkovati po poteku enega leta od njene objave v uradnem listu (to je 9.5.2004).

Omenjenega dne (9.5.2004) v zadevi ni bilo pravnomočno odločeno, zato se po 44. členu ZUstS del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, ki so nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo, saj določilo 1. odstavka 106. člena ZZZDR, ki bi ga bilo treba v obravnavanem primeru uporabiti, ne velja več in ga sodišče ne sme uporabiti.

Za odločanje o stikih je po ZZZDR-C (Uradni list RS, št. 16/04), ki je stopil v veljavo 1.5.2004 na prvi stopnji sedaj stvarno pristojno okrožno, in ne upravno sodišče. Zato je upravno sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in jo vrnilo toženi stranki, da ta ob smiselni uporabi 250. člena ZUP po uradni dolžnosti odpravi prvostopno upravno odločbo in zadevo odstopi pristojnemu okrožnemu sodišču. Le takšna odločitev je skladna z vsebino prehodnih določb 39. člena ZZZDR-C. V obravnavani zadevi se je namreč postopek začel z vlogo prizadete stranke 9.1.2002 (torej pred uveljavitvijo ZZZDR-C), ter se je končal v smislu 1. odstavka omenjenega člena ZZZDR-C (z vročitvijo odločbe druge stopnje tožnici 23.1.2004). Omenjeno določbo pa je treba razlagati v povezavi z odločbo ustavnega sodišča in 44. členom ZUstS. Ker je zakonodajalec določil, da se v primeru odprave prvostopenjske odločbe postopek nadaljuje pred okrožnim sodiščem (2. odstavek 39. člena ZZZDR-C) je treba z metodo sklepanja po podobnosti (argumentum a simili ad simile) sklepati, da se tudi v primeru, če upravno sodišče odpravi drugostopno upravno odločbo, postopek nadaljuje pred stvarno pristojnim okrožnim sodiščem - tudi zaradi tega, ker je zakonodajalec pristojnost za odločanje o stikih izrecno dodelil sodiščem splošne pristojnosti. Prvostopenjska odločba - v povezavi z vsebino drugostopenjske odločbe - bi namreč lahko ostala v veljavi samo v primeru, da stranka ne bi s tožbo sprožila upravnega spora.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da sta bili obe upravni odločbi izdani na podlagi predpisa, ki je v času odločanja veljal. Zato ni jasno, zakaj sodišče prve stopnje ne more rešiti obravnavanega upravnega spora s presojo zakonitosti izpodbijane upravne odločbe, saj tožeča stranka spora polne jurisdikcije ni uveljavljala. Iz sodbe tudi ni razvidno, na podlagi katere določbe 60. člena ZUS je sodišče prve stopnje tožbi ugodilo in odpravilo njeno odločbo, niti na podlagi katere določbe naj bi bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje okrožnemu sodišču. Meni, da sprememba predpisa po dokončnosti odločbe, s katero je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ne more vplivati na veljavnost odločbe in tudi ne more sodišču onemogočati rešitve upravnega spora. Zato predlaga, da se njeni pritožbi ugodi, izpodbijana sodba razveljavi ter vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje oziroma podrejeno, da se izpodbijana sodba spremeni.

Tožeča stranka I.K. v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe.

Stranka z interesom S.G. (oče mladoletne M.K.) na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Ustavno sodišče je z omenjeno ustavno odločbo, št. U-I-310/00-40 z dne 23.4.2003 (na katero se sklicuje sodišče prve stopnje in z njo utemeljuje pravne posledice razveljavitve 1. odstavka 106. člena ZZZDR), navedeno zakonsko določbo (za katero je ugotovilo, da je v neskladju z ustavo) na podlagi 43. člena ZUstS sicer razveljavilo, vendar z odložilnim rokom enega leta, ki je iztekel 9.5.2004. Razveljavitev z odložilnim rokom naj bi utemeljevali ustavnopravni razlogi (ustrezno zavarovanje pravic otrok), zaradi katerih je bilo treba po presoji ustavnega sodišča dopustiti, da protiustaven zakon velja še naprej (32. točka obrazložitve odločbe). Preden je razveljavitev sploh začela učinkovati, je zakonodajalec sprejel novelo ZZZDR (ZZZDR-C, Uradni list RS, št. 16/04), ki je pričela veljati 1.5.2004. Z njo je (med drugim) sporno določbo 1. odstavka 106. člena ZZZDR uskladil z ustavo (za odločanje o stikih otroka s staršema so na prvi stopnji stvarno pristojna okrožna sodišča - 10.a člen ZZZDR-C) ter z ustreznimi prehodnimi določbami uredil, na kakšen način je treba dokončati tekoče (začete) postopke. Ker je zakonodajalec z omenjeno novelo ZZZDR uskladil (med drugim) tudi sporno določbo z ustavo, preden je začela učinkovati razveljavitev, do položaja, ko naj bi bila določba 1. odstavka 106. člena ZZZDR razveljavljena zaradi odločbe ustavnega sodišča, sploh ni prišlo in zato tudi do takšnih pravnih posledic ne. Do tega bi lahko prišlo le v primeru, če bi zakonodajalec odložilni rok enega leta, ki se je v obravnavanem primeru iztekel 9.5.2004, zamudil. Zato je treba po presoji pritožbenega sodišča nastali pravni položaj presojati enako, kot bi imeli opravka z zakonom, ki se je v teku postopka spremenil. S prehodnimi določbami 39. člena omenjene novele se ureja tudi način dokončanja tekočih (začetih) postopkov iz 1. odstavka 106. člena ZZZDR. Postopki, ki so začeti do uveljavitve novele (to je do 1.5.2004) se dokončajo pred CSD po določbah ZZZDR; o pritožbah zoper te odločbe pa odloča ministrstvo, pristojno za družino (1. odstavek 39. člena ZZZDR-C). S prehodnimi določbami sicer ni izrecno določena pristojnost upravnega sodišča za presojo dokončnih odločb ministrstva, pristojnega za družino, izdanih na podlagi prehodnih določb ZZZDR-C, vendar pa ta izhaja že iz določbe 2. odstavka 1. člena ZUS, po kateri odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajajo državni organi, upravno sodišče v upravnem sporu. V obravnavanem primeru se je upravni postopek začel pred uveljavitvijo ZZZDR-C (z vlogo prizadete stranke z dne 9.1.2002), ter se je v smislu 1. odstavka 39. člena ZZZDR-C končal z dokončnostjo odločbe ministrstva, pristojnega za družino (23.1.2004). Zato je glede na navedeno prehodno ureditev, za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe pristojno upravno in ne okrožno sodišče. Zaradi napačne uporabe 44. člena ZUstS sodišče prve stopnje ni odločilo o zadevi, za odločanje o kateri je po presoji pritožbenega sodišča stvarno pristojno. Zaradi kršitve 9. člena ZUS v zvezi z 2. odstavkom 1. člena ZUS je zato bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijane sodbe (2. odstavek 72. člena ZUS). Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek. V novem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do tožbenih navedb, ki so zaradi omenjene bistvene kršitve določb postopka ostale nepresojene.