Jedro

Ni sporno, da gre pri reviziji, ki jo je uvedel novi ZUS-1, za vlogo ter da se za vloge plača taksa takrat, ko nastane taksna obveznost. Vendar slednje velja le za tiste vloge oziroma tista dejanja, za katera je z ZST sodna taksa predpisana. Za revizijo v upravnem sporu pa navedeni zakon takse ne predpisuje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi 30. člena ZST izvajalcu plačilnega prometa naložilo, naj s transakcijskega računa tožeče stranke kot taksnega zavezanca prenese dolgovani znesek na vplačilni račun sodnih taks, ker je ugotovilo, da tožeča stranka kot taksni zavezanec v predpisanem 15 dnevnem roku od prejema taksnega naloga ni plačala dolžne takse za revizijo v vrednosti 2000 točk in takse za opomin v vrednosti 500 točk. Na takšno obveznost je prvostopenjsko sodišče stranko prvič pisno opozorilo dne 19.4.2007, nalog (opomin) za plačilo ji je vročilo dne 21.4.2007. Ugotovilo je, da je na podlagi 5. odstavka 7. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1, Uradni list RS, št. 20/04) zavezanec dolžan plačati takso v znesku 198,25 EUR in kazensko takso v višini 50% pribitka v znesku 99,13 EUR.

V pritožbi zoper navedeni sklep tožeča stranka navaja, da je dne 13.2.2007 plačala dolžno takso v znesku 198,21 EUR oziroma 47.500,00 SIT (opr. št. U 2155/2004-19) in 79,29 EUR oziroma 19.000,00 SIT (opr. št. U 2155/2004-20) ter da je originalno potrdilo o vplačilu takse nalepila na hrbtno stran opomina oziroma naloga in to poslala priporočeno po pošti prvostopenjskemu sodišču dne 14.2.1007. Navaja, da dne 19.4.2007 ni prejela opozorila prvostopenjskega sodišča, niti ni dne 21.4.2007 prejela naloga (opomina) za plačilo takse. Dodaja, da ni potrebna prisilna izterjava, ker vse taksne obveznosti redno in pravočasno plačuje.

Pritožba je utemeljena.Kot je vrhovno sodišče ugotovilo že v sklepih, I Up 388/2007 in I Up 488/2007 z dne 19.7.2007, poprej veljavna ureditev (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, 92/05 – odl. US in 45/06 – odl. US) revizije ni poznala. Kot izredno pravno sredstvo je bila v ZUS (ob zahtevi za varstvo zakonitosti) predvidena obnova postopka, za katero je ZST določil obvezno plačilo sodne takse v 3. odstavku Tarifne številke 28 a (VII. poglavje Taksne tarife). ZST je torej določal in še vedno določa le sodno takso za predlog za obnovo.

Ni sicer sporno, da gre pri reviziji, ki jo je uvedel novi Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US), za vlogo ter da se po 4. členu ZST za vloge plača taksa takrat, ko nastane taksna obveznost. Vendar slednje velja le za tiste vloge oziroma dejanja, za katera je z ZST sodna taksa predpisana. Za revizijo pa navedeni zakon takse ne predpisuje.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče kršilo določila ZST o odmeri sodne takse in tako napačno uporabilo materialno pravo, na kar mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo ter razveljavilo izpodbijani sklep.