Jedro

Upravičenec, ki je v postopku, v zvezi s katerim mu je bila dodeljena BPP, uspel in pridobil premoženje, mora vrniti prejeti znesek BPP, vse do zneska, ki ga je v uspešnem postopku dejansko dobil.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo A.A., tožnici v tem upravnem sporu, naložila vrnitev 614,47 EUR stroškov postopka, izplačanih iz sredstev brezplačne pravne pomoči. Ugotovila je, da je bila prosilki z odločbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Bpp 1356/2012 z dne 3. 9. 2012, dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP), zaradi zapuščinskega postopka pred Okrajnim sodiščem v Šentjurju, opr. št. D 20/2012. V tem postopku je A.A., kot dedinja prvega dednega reda po pokojni B.B., na podlagi dednega dogovora, pridobila 1/2 deleža na osebnem avtu znamke Renault Scenic, 1/16 deleža na nepremičninah 724/0, 723/1, 693/0, 723/2, 720/0 vse k.o. ..., denarna sredstva v višini 688,79 EUR ter terjatev do dediča C.C. v višini 250 EUR.

2. Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Bpp 1356/2012 z dne 13. 3. 2013, so bili izplačani stroški odvetnika v višini 716,47 EUR. Ker je upravičenka do BPP v zapuščinskem postopku, za katerega ji je bila odobrena BPP, delno uspela, saj je z dednim dogovorom pridobila premoženja v vrednosti najmanj 1.370,51 EUR, od tega 668,79 EUR denarnih sredstev pri Banki Č. in 681,72 EUR, kot po podatkih GURS znaša solastniški delež prosilke na podedovanih nepremičninah, je na podlagi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dolžna Republiki Sloveniji sredstva, ki so bila izplačana iz naslova odobrene BPP, tudi vrniti.

3. Tožnica v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da je bila ugotovitev tožene stranke, da je prejela denarna sredstva v višini 688,79 EUR, nepravilna. V zapuščinskem postopku je bilo namreč ugotovljeno, da predstavlja znesek 407,97 EUR, ki se je sicer nahajal na transakcijskem računu zapustnice, pokojninski prejemek tožnice iz naslova družinske pokojnine po pokojnem očetu, torej je tožnica od denarnih sredstev po zapustnici prejela le 280,82 EUR. Res je, da je tožnica prejela iz naslova zapuščine tudi 250 EUR, vendar gre za težko izpogajani ekvivalent, ob dejstvu, da je dedič obdržal vso premično premoženje in vsa vlaganja, ki sta jih tekom skupnega življenja ustvarila z zapustnico. S pridobitvijo deleža na nepremičnem premoženju tožnica ni pridobila novega premoženja, prav tako ne z deležem na osebnem avtomobilu, zato odločitvi tožene stranke nasprotuje iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. V 48. členu ZBPP je določeno, da je dolžan upravičenec do BPP, če je v postopku delno ali v celoti uspel in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Upravičenec do BPP ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. V nobenem primeru se od upravičenca do BPP ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. 7. Iz citiranih določb 48. člena ZBPP izhaja, da mora upravičenec, ki je v postopku, v zvezi s katerim mu je bila dodeljena BPP, uspel in pridobil premoženje, vrniti prejeti znesek BPP, vse do zneska, ki ga je v uspešnem postopku dejansko dobil. Izjema od te dolžnosti vrnitve je določena le v citiranem drugem odstavku 48. člena ZBPP, torej v primeru, če je upravičenec dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki ga je bil dolžan preživljati. Ker nobena od teh dveh navedenih okoliščin v zadevi ni podana, torej obstaja tožničina dolžnost do povrnitve stroškov postopka vse do vrednosti premoženja, ki ga je v postopku pridobila.

8. V obravnavani zadevi med strankama upravnega spora ni sporno, da je tožnica na podlagi Sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Šentjurju, opr. št. D 20/2012, pridobila premoženje v višini 1/2 deleža na osebnem avtu znamke Renault Scenic in v višini 1/16 deleža na nepremičninah 724/0, 723/1, 693/0, 723/2, 720/0, vse k.o. ... Prav tako ni sporno, da je tožnica v tem postopku, iz naslova terjatve do dediča C.C., dobila izplačana denarna sredstva v višini 250 EUR, sporno pa je, ali je pridobila denarna sredstva v višini 688,79 EUR.

9. Sodišče ugotavlja, da je tožbeni ugovor nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v delu, ki se nanaša na pridobitev denarnih sredstev v višini 688, 79 EUR, utemeljen. Iz spisu priloženega Sklepa o dedovanju namreč izrecno izhaja, da tožnica iz naslova razdelitve denarnih sredstev prejme 407,97 EUR, ker gre za njen pokojninski prejemek, nadalje pa iz naslova dedovanja prejme 280,82 EUR. Tožena stranka je tako tudi po presoji sodišča neutemeljeno štela, da je tožnica iz naslova dedovanja pridobila denarna sredstva v višini 688,79 EUR. Ker v zadevi ni sporna pridobitev deleža nepremičnin v višini 681,72 EUR in denarnega zneska 250,00 EUR, torej ni sporna pridobitev premoženja, katerega višina utemeljuje odločitev tožene stranke, je sodišče presodilo, da ta nepravilnost ni vplivala na zakonitost izpodbijane odločitve.

10. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, v katerem tožnica navaja, da s sklepom o dedovanju ni pridobila novega ali dodatnega premoženja. Po presoji sodišča ugotovitev obsega vrednosti in lastniškega deleža tožničinega premoženja pomeni, da je tožnica to premoženje pridobila v last in posest, oziroma se je vzpostavila njena lastninska oziroma solastniška pravica do 1/16 deleža na nepremičninah 724/0, 723/1, 693/0, 723/2, 720/0 vse k.o. ... S svojim idealnim deležem solastnine lahko tožnica prosto razpolaga, zato so tožbeni ugovori, da tožnica ni pridobila novega premoženja, neutemeljeni.

11. Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je zavrnilo tožbo kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

K II. točki izreka:

12. Tožnica je ob vložitvi tožbe predlagala tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka.