Jedro

Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno zaključilo, da so opisi kaznivih dejanj v zahtevi za preiskavo nejasni, nepopolni ter v opisih osnovnih dejanj ni znakov očitanih kanivih dejanj, tako da predmet preiskave ne morejo biti niti dejanja, ki naj bi predstavljala pomoč. Zato je bila zahteva za preiskavo zavrnjena. Državni tožilec pa se je proti takemu sklepu pritožil in vložil modificirano zahtevo za preiskavo ter je v pritožbi le obrazlagal obstoj utemeljenosti suma glede na modificirano zahtevo za preiskavo, ki je bila torej vložena šele ob vložitvi pritožbe zoper izpodbijani sklep.

Izrek

Pritožba okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Senat Okrožnega sodišča v ... je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo za preiskavo zoper obdolženega R.P., zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po členu 244/II in I KZ. Zahtevo za preiskavo pa je zavrnil tudi zoper ostale tri obdolžence v zvezi s kaznivim dejanjem pomoči k nadaljevanemu kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic po členu 244/II in I KZ v zvezi s členom 27 KZ. Proti navedenemu sklepu se je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožil okrožni državni tožilec. V pritožbi navaja, da prilaga pritožbi modifikacijo zahteve za preiskavo in da je glede na modificirano zahtevo za preiskavo pritožba mnenja, da je podan utemeljen sum, da so obdolženci storili kazniva dejanja, ki se jim očitajo v modificirani zahtevi za preiskavo. Zato predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v novo odločanje. Višji državni tožilec je predlagal ugoditev pritožbi okrožnega državnega tožilca. Pritožba ni utemeljena. Senat sodišča prve stopnje je po ponovni proučitvi zahteve za preiskavo in po proučitvi vsega dokaznega gradiva utemeljeno zavrnil zahtevo za preiskavo, opr. št. Kt ... z dne 12.8.1997, vloženo dne 30.9.1997. Sodišče prve stopnje je zahtevo za preiskavo glede vseh očitanih kaznivih dejanj podrobno analiziralo in nato utemeljeno zaključilo, da so opisi vseh kaznivih dejanj nepopolni in deloma tudi nerazumljivi, tako da zahteva za preiskavo "v celoti ne vsebuje vseh znakov kaznivih dejanj, ki naj bi jih osumljenci storili". Te zaključke je sodišče prve stopnje dovolj obrazložilo v zvezi z vsakim očitanim kaznivim dejanjem in jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Ker že v opisih osnovnih dejanj ni znakov očitanih kaznivih dejanj, predmet preiskave ne morejo biti tudi dejanja, ki naj bi predstavljala pomoč k osnovnim dejanjem (stran 12 sklepa). To ugotovitev je sodišče prve stopnje prepričljivo obrazložilo. Državni tožilec do izdaje izpodbijanega sklepa ni spremenil zahteve, pač pa je to storil hkrati z vložitvijo obravnavane pritožbe, ko je pritožbi dodal še posebno vlogo, s katero modificira zahtevo za preiskavo z dne 12.8.1997. "Glede na modificirano zahtevo za preiskavo pa je pritožba mnenja, da je glede na gradivo, zbrano v spisu" ... "podan utemeljen sum, da so obdolženci storili kazniva dejanja, ki se jim očitajo v modificirani zahtevi za preiskavo". Nato pa pritožnik v pritožbi obrazlaga utemeljenost suma glede posameznih kaznivih dejanj, kakršna so navedena v modificirani zahtevi. Taka pritožba pa ne more biti uspešna glede na to, da je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevi, kakršna je bila vložena in kakršno je imelo ob odločanju v spisu. O taki zahtevi, vloženi dne 30.9.1997, pa je, kot že navedeno, pravilno odločilo, saj je svojo oceno dokazov in podatkov ob oceni zagovorov in tiste zahteve za preiskavo, kakršna je bila takrat vložena, dovolj utemeljilo. Pritožnik s pritožbo odločitev sodišča prve stopnje zato neutemeljeno izpodbija, saj obrazložitve izpodbijanega sklepa konkretno sploh ne graja, pač pa le utemeljuje utemeljenost suma očitanih kaznivih dejanj, navedenih v modificirani zahtevi z dne 27.1.2000, priloženi k pritožbi. Ker torej državni tožilec ni modificiral zahteve pred odločitvijo sodišča prve stopnje, saj je bil o razveljavitvi prejšnjega sklepa obveščen že 14.10.1999, je zato pritožba, ki dejansko obrazlaga utemeljenost suma po spremenjeni zahtevi, vloženi po izdaji izpodbijanega sklepa, neutemeljena in jo je zato sodišče druge stopnje po III. odstavku 402. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.