Jedro

Ne gre za to, da bi morala biti iz zdravniškega potrdila razvidna diagnoza, moralo pa bi biti iz njega razvidno, da je šlo za nepredvidljivo in nenadno bolezen ali poškodbo, ki je tožencu preprečila prihod na sodišče in sodelovanje v procesnem dejanju.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan tožnici plačati 2.100,00 EUR odškodnine z obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo, tožencu pa naložilo, da tožnici povrne 766,45 EUR pravdnih stroškov.

S sklepom z dne 09. 06. 2010 pa je sodišče tožencu naložilo, da povrne stroške, ki so nastali s postavitvijo sodne tolmačke za hrvaški jezik v znesku 372,33 EUR.

Proti sodbi in sklepu je toženec vložil pritožbo, uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, ali pa sodbo in sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ki naj bi jo prvo sodišče zagrešilo zato, ker naroka, razpisanega za dne 23. 04. 2010, ni preložilo in ga je opravilo v odsotnosti toženca, čeprav je ta svoj izostanek upravičil in tudi predložil ustrezno potrdilo lečeče zdravnice. Meni, da je prvostopno sodišče nekorektno vodilo postopek, ker je tožencu naložilo separatne stroške za narok dne 09. 12. 2009, ki se ga je toženec udeležil z masko, ker je imel gripo, prav tako pa naj bi tudi dopustilo žaljivo izražanje tožnice na glavni obravnavi. Prvo sodišče naj bi tudi zmotno uporabilo materialno pravo in zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Pritožba se ne strinja z oceno sodišča, da je šlo s strani toženca za nepotreben in škodljiv napad na tožnico brez vsakršne osnove. V postopku naj bi tudi ne bi bilo z gotovostjo dokazano, katere besede je toženec izrekel tožnici. Toženec je skušal zavarovati integriteto svojega otroka, kar pomeni, da negativne vrednostne sodbe ni izrekel z namenom zaničevanja. V pritožbi nadalje toženec očita sodišču prve stopnje določene protispisnosti in sicer, da je vložil kazensko ovadbo zoper tožnico šele po spornem sestanku, saj iz listin izhaja, da je ovadil vrtec Č. zaradi kršitve zakona o javnih naročilih in zaradi izstavljanja previsokih položnic že pred tem. Končno pritožba meni tudi, da je odmerjeni znesek odškodnine po višini pretiran.

Glede pritožbe proti sklepu o povrnitvi stroškov za tolmačenje pa toženec navaja, da so bili stroški za tolmačenje nepotrebni stroški. Sodišče je toženca pozvalo, da založi predujem za tolmača, pa tega ni plačal. Povedal je, da lahko obravnavo spremlja v slovenskem jeziku. Kljub navedenemu je sodišče postavilo tolmača in tožencu naložilo plačilo stroškov, čeprav se je tolmaču odpovedal. Pritožba ni utemeljena.

O pritožbi proti sodbi: Pritožbeni očitek, da je prvo sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP ne drži. Res je, da ob nenadni bolezni ni mogoče vedno takoj predložiti ustreznega zdravniškega spričevala. Vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da je toženec predložil zdravniško spričevalo v zvezi z izostankom na naroku dne 23. 04. 2010 šele dne 19. 05. 2010, pri čemer iz zdravniškega potrdila iz priloge pod B1 izhaja, da je bilo izdano dne 23. 04. 2010. Zdravniško potrdilo ni bilo izdano na ustreznem obrazcu, in tudi ne z vsebino, kot jo terja določba člena 80.a Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ker iz potrdila ne izhaja, da gre za bolezen ali poškodbo, ki je nenadna in nepredvidljiva in onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje v procesnem dejanju. Iz potrdila le izhaja, da je bil toženec pregledan v Zdravstvenem domu L. dne 23. 04. 2010, niti tega ne, ob kateri uri. Ne gre za to, da bi morala biti iz zdravniškega potrdila razvidna diagnoza, moralo pa bi biti iz njega razvidno, da je šlo za nepredvidljivo in nenadno bolezen ali poškodbo, ki je tožencu preprečila prihod na sodišče in sodelovanje v procesnem dejanju. Toženec torej svojega izostanka z naroka dne 23. 04. 2010 ni ustrezno opravičil in je sodišče utemeljeno opravilo narok v njegovi odsotnosti. Narok dne 23. 04. 2010 pa tudi ni bil zadnji narok. Toženec se je udeležil naroka dne 09. 06. 2010, pa na tem naroku ni uveljavljal kršitve določb pravdnega postopka zaradi nepreložitve prejšnjega naroka. Glede na določbo 286.b člena ZPP torej te kršitve ne more uveljavljati kasneje, tudi v pritožbi ne, razen če jo brez svoje krivde predhodno ne bi mogel navesti. Tega pa v pritožbi niti ne zatrjuje.

Pritožbeno sodišče tudi ne najde nobenih v pritožbi očitanih protispisnosti v zvezi z vsebino poročila PU L iz priloge pod C2 in ovadbe iz priloge pod C1. Tudi ta pritožbeni razlog torej ni podan.

V ostalem pa pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno prvega sodišča o tem katere besede in na kakšen način je toženec izrekel tožnici. V zvezi z dokazno presojo prvostopnega sodišča se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na prvostopne razloge, ki so jasni, prepričljivi in razumni ter imajo podlago v izvedenih dokazih. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja in sklicuje na prvostopne razloge tudi v zvezi s presojo, ali je toženec s svojimi besedami, izrečenimi tožnici, posegel v njeno čast in dobro ime. Pritožbeno sodišče se strinja, da se besede toženca tudi glede na način, na kateri so bile izrečene, objektivno in subjektivno žaljive. V posledici tega toženčevega ravnanja je bila tožnica prizadeta, kar podrobneje izhaja iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje, ta njena prizadetost pa je dosegla takšno intenziteto, da je mogoče duševne bolečine, ki jih je v posledici toženčevega ravnanja trpela tožnica, šteti kot pravno priznano škodo, za katero je tudi po presoji pritožbenega sodišča prvo sodišče odmerilo ustrezno denarno zadoščenje. Odločitev prvega sodišča je tako glede temelja kot višine, glede na ugotovljeno dejansko stanje, materialnopravno pravilna in v skladu z določbo 179. člena OZ.

Ker torej v zvezi s pritožbo proti sodbi, v ostalem se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na prvostopne pravilne razloge, ni podan noben uveljavljani pritožbeni razlog, je pritožbeno sodišče pritožbo proti sodbi zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

O pritožbi proti sklepu: Toženec je na naroku dne 19. 08. 2009 sicer res izjavil, da razume slovenski jezik in se odpoveduje pravici do tolmača, vendar je na istem naroku nato izjavil, da ne razume slovenskega jezika, da zahteva tolmača, ker je hrvaški državljan. Ob takšni njegovi zahtevi, ne glede na to, da toženec ni založil predujma za stroške sodnega tolmača, je prvo sodišče v skladu z določbo 102. člena ZPP utemeljeno postavilo tolmača za hrvaški jezik. V nadaljevanju postopka, ki se ga je udeleževal tolmač za hrvaški jezik, toženec sodelovanju tolmača ni nasprotoval, vse do vložitve pritožbe v tej zadevi. Ker so bili stroški za tolmača založeni iz sredstev sodišča, je odločitev v izpodbijanem sklepu, da je toženec dolžan tako izplačana sredstva vrniti na račun sodišča pravilna in v skladu z določbo 151. in 152. člena ZPP. Ker je sodišče postavilo tolmača v skladu z določbo 102. člena ZPP, povrnitev stroškov za tolmača pa tožencu naložilo v skladu z določbo 151. in 152. člena ZPP, je torej njegova odločitev pravilna, pritožba ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo.