Jedro

Namen inšpekcijskega ukrepanja v primeru nezakonitega posega v prostor je vzpostavitev v prejšnje stanje, to je stanje pred opravljenim posegom. To stanje pa je mogoče vzpostaviti le z odstranitvijo objekta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 2/99-8 z dne 26.10.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 17.11.1998. S to je tožena stranka odločila o njeni pritožbi zoper odločbo Urbanističenga inšpektorja urbanistične inšpekcije Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enota K., z dne 17.3.1998. Z navedeno odločbo je bilo odločeno, da mora tožeča stranka do 30.4.1998 odstrani pomožna objekta tlorisne izmere 6,0 m x 6,0 m ter 7,3 m x 3,0 m pritlične kamnite izvedbe, pokrita z ravnima AB ploščama, zgrajena na zemljišču s parcelno št. 5075/1 k.o. P. ter zemljišče vzpostavi v prejšnje stanje (1. točka izreka), če investitor v odrejenem roku ne bo opravil naloženega dejanja iz 1. točke izreka te odločbe, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške (2. točka izreka), stroške postopka nastale z izvršbo bo investitor plačal na podlagi posebnega sklepa (3. točka), da za objekta veljajo naslednje prepovedi: priključitev na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja, dodelitev hišne številke, prijava stalnega ali začasnega prebivališča, vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah, njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih, stanovanjsko najemnih ali drugih dejavnosti v njem, promet z njim in zemljiščem, na katerem je, sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi, odmera davčnih in drugih dajatev (4. točka izreka) in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka). O pritožbi je tožena stranka odločila tako, da je odpravila 6. alineo 4. točke izreka in jo nadomestila z novo tako, da se omejitev prometa nanaša le na objekta, v ostalem pa je pritožbo zavrnila. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo 1. odstavka 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 48/90, 18/93 in 44/97) ter na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku. Iz tega izhaja in to tudi ni sporno, da na parceli št. 5075/1 k.o. P., katere lastnik je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, stojita dva pomožna objekta kamnite pritlične izvedbe, tlorisne izmere 7,3 m x 3,0 m ter 6 x 6 m in da ima navedeno zemljišče v dolgoletnem zakupu J.K, K., P. Iz podatkov spisa tudi izhaja, da je zakupodajalec dne 15.3.1998 izdal sklep, s katerim je zakupojemalcu izdal soglasje za postavitev pomožnega objekta vinske kleti na sporni parceli, da pa niti zakupodajalec niti zakupnik za sporna objekta nista pridobila ustreznega upravnega dovoljenja. Na drugačno odločitev ne more vplivati navedba tožeče stranke, da je na mestu, kjer sta postavljena sporna objekta, že prej stal objekt iz suhega kamna, ob dejstvu, da je tožeča stranka posegla v prostor brez ustreznih dovoljenj.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Ni pravilno stališče sodišča, da se po določbi 73. člena ZUN za vsak gradbeni poseg brez ustreznega dovoljenja odredi odstranitev objekta. Taka razlaga navedene določbe ZUN je v nasprotju z ustavnim načelom sorazmernosti. V tem primeru gre le za sanacijo objekta, da ne bi propadel. Namen določbe 73. člena ZUN je vrnitev v prejšnje stanje, to je v stanje pred nedovoljenim posegom, ne pa odstranitev objekta. Sodišče bi zato moralo ugotoviti, kakšen je bil objekt pred posegom in kakšen je bil po posegu, torej ugotoviti dejanski gradbeni poseg in v ta namen zaslišati priče in stranke postopka, kar je bilo v tožbi predlagano. Sodišče je predlagano izvedbo dokazov zavrnilo, z utemeljitvijo, da to ne more vplivati na odločitev v tej zadevi. Brez ugotovitve o stanju objekta pred in po posegu pa ni mogoče določiti obsega vrnitve v prejšnje stanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo. Razlogi, ki jih pri tem navaja, so skladni s podatki v upravnih spisih, imajo pa tudi podlago v določbi 73. člena ZUN. Po tej določbi za odreditev spornega inšpekcijskega ukrepa zadostuje ugotovitev, da investitor za objekta, na katera se nanaša sporni ukrep, nima nobenih upravnih dovoljenj. Da je tožnik investitor objektov, stoječih na parceli št. 5075/1 k.o. P., je bilo v postopku ugotovljeno, izhaja pa tudi iz podatkov v upravnih spisih, in sicer iz zapisnika o zaslišanju tožnika z dne 29.1.1997. Prav tako je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik za sporna objekta nima nobenih upravnih dovoljenj. Teh dejanskih ugotovitev tožnik niti ne izpodbija. Na tej dejanski podlagi je tudi po presoji pritožbenega sodišča urbanističini inšpektor pravilno uporabil določbo 73. člena ZUN. Na drugačno odločitev o zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča ne more vplivati zatrjevanje tožnika, da je odrejeni ukrep nesorazmeren, ker je bil objekt zgrajen že leta 1990 in da gre le za sanacijo tega objekta, ob tem, ko je bilo v postopku ugotovljeno in tudi ni sporno, da je tožnik tudi prvotni objekt zgradil brez dovoljenj. Namen inšpekcijskega ukrepanja v primeru nezakonitih posegov v prostor je, vzpostaviti prejšnje stanje, to je stanje pred opravljenim posegom. To stanje pa je mogoče v primeru nezakonito postavljenega objekta, vzpostaviti le z odstranitvijo objekta. Ker je torej za odločitev v tej zadevi pomembna le ugotovitev, da tožnik za sporna objekta nima nobenih dovoljenj, ta ugotovitev pa ni sporna, ugotovitev o stanju objekta pred posegom ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev. Zato sodišče s tem, da ni ugotovilo, v kakšnem stanju je bil objekt pred posegom, ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.