Jedro

Tožnica je lastnica premoženja v skupni višini 16.634,35 EUR, ki ga je v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 17. člena ZUPJS v povezavi s prvim odstavkom 18. člena ZUPJS treba upoštevati pri izračunu finančnega cenzusa. Gre za uradne podatke, ki jih tožnica v postopku, kjer se odloča o dodelitvi BPP, ne more izpodbijati. Slednje bi lahko storila samo pri GURS-u, kolikor meni, da so podatki neustrezni, vendar tožnica v tožbi ne zatrjuje neustreznega ali nepravilnega vrednotenja nepremičnin.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v zadevi In 371/2006. Sklicevala se na določbo prvega odstavka 14. člena in 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ugotovila, da se prosilka šteje za samsko osebo (10. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ZUPJS).

2. Po vpogledu v prostorski portal GURS je tožena stranka ugotovila, da je prosilka do celote lastnica nepremičnin parc. št. 529/2, 532/2 in 532/3, vse k.o. ... Na nepremičnini parc. št. 592/2 stoji stanovanjska stavba v vrednosti 60.434,06 EUR, kjer prosilka živi in ima prijavljeno stalno prebivališče, zato te stavbe, v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS, ni upoštevala kot njenega premoženja. Na nepremičnini parc. št. 529/2 stojita še dve stanovanjski stavbi v vrednosti 227,61 EUR in 201,00 EUR, ostala parcela pa je ovrednotena z 11.734,92 EUR. Nepremičnina št. 532/2, na kateri stoji nestanovanjska stavba, je ovrednotena z zneskom 1.094,00 EUR, nepremičnina s parc. št. 532/3, na kateri tudi stoji nestanovanjska stavba, pa z zneskom 3.377,00 EUR. Tako ima prosilka v lasti premoženje, ki ga je v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 17. člena ZUPJS, v povezavi s prvim odstavkom 18. člena ZUPJS treba upoštevati, v skupni višini 16.634,35 EUR, kar presega premoženjski pogoj za dodelitev BPP, v višini 13.780,00 EUR.

3. Po uradni dolžnosti je tožena stranka ugotovila, da je prosilka za leto 2014 prejela obdavčen katastrski dohodek, vendar nobena od upoštevanih nepremičnin ne daje katastrskega dohodka, torej jih na podlagi 6. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS ni mogoče izvzeti. Vse nepremičnine so obremenjene s hipotekami, vendar to dejstvo prosilke ne omejuje pri razpolaganju z njeno lastninsko pravico na njih.

4. Tožnica v tožbi navaja, da ni zmožna najeti in plačati odvetnika. Je lastnica zaščitene kmetije in tako vnaprej obsojena, kljub temu, da mora zemljišča in obstoječe objekte obvarovati pred nadaljnjim propadanjem. Iz tožbe smiselno izhaja predlog za odpravo izpodbijane odločbe.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Pogoje za dodelitev BPP določajo členi 11. do 24. ZBPP. Na podlagi tretjega odstavka 11. člena omenjenega zakona se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavlja finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Iz baze podatkov GURS, ki jih je upravni organ pridobil na podlagi 33. člena ZBPP, izhaja, da je prosilka lastnica premoženja v skupni višini 16.634,35 EUR, ki ga je v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 17. člena ZUPJS, v povezavi s prvim odstavkom 18. člena ZUPJS, treba upoštevati. Gre za uradne podatke, ki jih tožnica v postopku, kjer se odloča o dodelitvi BPP, ne more izpodbijati. Slednje bi lahko storila samo pri GURS-u, kolikor meni, da so podatki neustrezni, vendar tožnica v tožbi ne zatrjuje neustreznega ali nepravilnega vrednotenja nepremičnin, parc. št. 529/2, 532/2 in 532/3, vse k.o. ... Navedeno pomeni, da vrednost nepremičnin presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP), to je 13.780,00 EUR.

8. Ker finančni pogoj za odobritev BPP iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je tožena stranka tožničino prošnjo za dodelitev BPP pravilno zavrnila, ne da bi presojala ostale, za odobritev relevantne okoliščine. Na pravilnost odločitve tožene stranke ne vpliva niti ugotovitev, da so prej navedene nepremičnine obremenjene s hipoteko, saj vpisana hipoteka oziroma stvarna služnost še ne pomeni, da tožnica s svojim premoženjem ne more razpolagati.

9. Glede na navedeno in po neprerekani ugotovitvi, da nobena od upoštevanih nepremičnin ne daje katarskega dohodka, torej ne obstaja razlog za izvzetje teh nepremičnin na podlagi 6. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS, sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo.