Jedro

Sodišče prve stopnje je imelo pravno podlago, da je izvedenki priznalo kot materialne stroške vrednost dela sodelavke iz raziskovalnega podjetja po ceniku le - te, saj je že v predračunu napovedala, da bo izdelavo določenih analiz poslovanja ocenjevanega podjetja poverila sodelavki. V kolikor izvedenka tega ne bi napovedala, bi morala te analize sama izdelati, hkrati pa bi imela pravico zaračunati izdelavo teh analiz kot materialne stroške v enaki vrednosti kot so bili sicer priznani z izpodbijanim sklepom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka.

Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom priznalo nagrado in stroške izvedenki S. J. za opravljeno izvedensko delo po pogodbi o delu v znesku 2.821,66 9 EUR in 20% DDV v znesku 564,33 EUR ter 6% prispevke za IPZ v znesku 169,30 EUR, kar v skupnem znesku znaša 3.555,29 EUR. Hkrati je odločilo, da se priznana nagrada in stroški izplačajo iz založenega predujma (1. točka izreka). Odločilo je še, da se izvedenki priznajo stroški zunanjega izvajalca B. E. Svetovanje d.o.o., Ljubljana v višini 1.920,00 EUR z vštetim 20% DDV po računu št. 990860 z dne 16.6.2009 ter odločilo, da se ti plačajo na TRR družbe B. E. (2. točka izreka).

Zoper sklep v 2. točki izreka se je tožeče stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da je zunanji delavec opravil delo, ki bi ga morala opraviti izvedenka, saj delo, ki ga je opravila, sodi v delovno področje izvedenke. Bilo pa je opravljeno brez pravne podlage. Zato zunanja sodelavka ni upravičena do plačila.

Pritožba ni utemeljena.

ZPP v 249. členu določa, da ima izvedenec pravico po povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo kakor tudi pravico do nagrade za to delo. V 2. odst. 249. člena v zvezi s 3. odst. 242. člena ZPP je določeno, da sodišče s sklepom odmeri stroške in nagrado za izvedenca in odredi, da naj se določen znesek izplača iz predujma. Pri odmeri stroškov in nagrade izvedencu pa je sodišče vezano na Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/03) in Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/02 s spremembami, nazadnje v Ur. l. RS št. 84/08, v nadaljevanju Pravilnik).

Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka predlagala dokaz z izvedencem za ocenjevanje vrednosti podjetij. Na naroku dne 14.10.2008 sta se pravdni stranki strinjali, da sodišče postavi izvedenca in določi višino predujma na podlagi ponudbe izvedenca. Izvedenka S. J. je z vlogo z dne 18.2.2009 (list. št. 48), na povpraševanje sodišča o višini stroškov za izdelavo mnenja specificirala predvideno nagrado in stroške, med katere je vštela tudi stroške dodatnega sodelavca. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. I Pg 65/2007 z dne 3.3.2009, upoštevajoč predračun izvedenke, v katerem so všteti tudi stroški zunanjega sodelavca, naložilo tožeči stranki plačilo predujma. S sklepom opr. št. I Pg 65/2007 z dne 23.3.2009 je bila postavljena izvedenka S. J., ki je izvedensko mnenje izdelala 5. 6.2009 (list. št. 62).

Pravilnik v 1. odst. 41. člena predvideva, da se materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom za analize, meritve preiskave in druga opravila potrebna za izdelavo izvida in mnenja, obračunajo po veljavni ceni podjetij ali zavodov, ki te storitve opravljajo.

Iz navedenega izhaja, da je imelo sodišče prve stopnje pravno podlago, da je izvedenki priznalo kot materialne stroške vrednost dela sodelavke iz B. E. Svetovanje d.o.o. po ceniku le-te. Izvedenka je kot rečeno že v predračunu napovedala, da bo izdelavo določenih analiz poslovanja ocenjevanega podjetja poverila sodelavki. V kolikor izvedenka tega ne bi napovedala, bi morala te analize sama izdelati. Hkrati pa bi imela pravico zaračunati izdelavo teh analiz kot materialne stroške v enaki vrednosti kot so bili sicer priznani z izpodbijanim sklepom. Zato je nepomembno pritožbeno zatrjevanje, da je sodelavka opravila delo izvedenke. Dejstvo je, da je izvedenka upravičena na podlagi 41. člena Pravilnika do enakih materialnih stroškov ne glede na to ali storitve, na katere se stroški nanašajo opravi sama, ali pa jih poveri neposredno podjetju ali zavodu, ki takšne storitve opravljajo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je izvedensko mnenje temeljilo na opravljenih analizah sodelavke, čemur tožeča stranka v pritožbi ne nasprotuje. Zato je pravilno odločilo, da se izvedenki priznajo materialni stroški zunanjega sodelavca.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP).