Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, zato jih je treba razlagati restriktivno. Dolžnika svoj predlog utemeljujeta z nestrinjanjem s cenitvijo nepremičnine in domnevo o dogovarjanju pristojnega sodišča z upnikom, vendar takšen dvom o nepristranskosti pristojnega sodišča ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti. Če bi bil utemeljen, bi bil to razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP), presoja utemeljenosti takega predloga pa ni v pristojnosti Vrhovnega sodišča. Iz spisa je sicer razvidno, da je bil predlog dolžnikov za izločitev sodnice z dne 19. 5. 2022 zavrnjen s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Su 68/2022 z dne 1. 6. 2022. Tudi sicer institut delegacije pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
Predlog se zavrne.
1. Pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu je v teku izvršilni postopek VL 8131/2020 zaradi izterjave 70.428,32 EUR s pripadki zoper dolžnika, navedenega v uvodu tega sklepa. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom VL 8131/2020 z dne 16. 6. 2022 sklenilo, da se nepremičnina – zemljiška parcela z ID znakom 111 k. o. ... (v nadaljevanju sporna nepremičnina) – v lasti dolžnikov, vsakega do ½ celote, izroči upniku kot kupcu in se po pravnomočnosti tega sklepa pri sporni nepremičnini vknjiži lastninska pravica v korist kupca (I. in II. točka izreka). Po pravnomočnosti tega sklepa je odredilo izbris pravic in bremen, kot izhajajo iz III. in IV. točke izreka sklepa o domiku VL 8131/2020 z dne 28. 4. 2022 (III. točka izreka); dolžnikoma naložilo, da v roku 50 dni po pravnomočnosti tega sklepa izpraznita sporno nepremičnino, ki v naravi predstavlja stavbno zemljišče v izmeri 1.018 m2 s stanovanjsko stavbo z ID 222 (IV. točka izreka) in odredilo, da je ta sklep izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev sporne nepremičnine (V. točka izreka).
2. Dolžnika sta zoper navedeni sklep vložila pritožbo z dne 29. 6. 2022, v kateri sta predlagala delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče. Navedla sta, da bi sodišče moralo upoštevati, da je bila cenitev nepremičnine v času pandemije in nepremičnina ni bila dejansko ocenjena, ampak samo na daljavo, ker obisk ni bil dovoljen. Zato je bila ocenjena prenizko in v korist upnika, tako da niso bili poplačani vsi upniki in je sodišče poskrbelo samo za enega upnika, s katerim je bilo očitno dogovorjeno. S tem pa je bila povzročena škoda dolžnikoma in drugim upnikom. Ker sodišče po njunem očitno dela v navezi z upnikom, sta predlagala delegacijo pristojnosti.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Po 67. členu Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v izvršilnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in se nanašajo na celotno sodišče. Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti, se po ustaljeni sodni praksi štejejo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. 5. Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, zato jih je treba razlagati restriktivno. Dolžnika svoj predlog utemeljujeta z nestrinjanjem s cenitvijo nepremičnine in domnevo o dogovarjanju pristojnega sodišča z upnikom, vendar takšen dvom o nepristranskosti pristojnega sodišča ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti. Če bi bil utemeljen, bi bil to razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP), presoja utemeljenosti takega predloga pa ni v pristojnosti Vrhovnega sodišča. Iz spisa je sicer razvidno, da je bil predlog dolžnikov za izločitev sodnice z dne 19. 5. 20221 zavrnjen s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Su 68/2022 z dne 1. 6. 2022. Tudi sicer institut delegacije pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti ni sankcija za sodnikovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
6. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog dolžnikov za določitev drugega sodišča za odločanje v tej zadevi zavrnilo.
1 Dolžnika sta tudi v tem predlogu zatrjevala nestrinjanje s cenitvijo nepremičnine in sodišču očitala dogovarjanje z upnikom.