Jedro

Zaradi spremenjene pravne podlage je ostalo dejansko stanje nerazčiščeno, ker tožena stranka ni izvedla in ocenila vseh dokazov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je s pritožbo (pravilno tožbo), vloženo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije dne 6.1.1994 izpodbijala odločbo tožene stranke z dne 3.12.1993, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo Sekretariata za gospodarske in družbene dejavnosti občine z dne 22.10.1993, s katero je le-ta zavrnil njen zahtevek z dne 28.2.1993 za priznanje statusa civilnega invalida vojne.

Še pred zaključkom sodnega postopka je tožena stranka izdala novo odločbo z dne 16.5.1994, s katero je ugodila pritožbi tožeče stranke, odpravila je izpodbijano odločbo organa prve stopnje z dne 22.10.1993 in tudi svojo odločbo z dne 3.12.1993. Hkrati je odločila, da se zadeva za priznanje statusa civilnega invalida vojne tožeči stranki vrača v ponovni postopek in odločanje organu prve stopnje.

Glede na izdano novo odločbo tožene stranke je sodišče pozvalo tožečo stranko, naj se izjavi, ali je s poznejšo odločbo zadovoljna ali ni, koliko vztraja pri tožbi in ali jo razširja tudi na novo odločbo. Tožeča stranka je sodišču dne 23.6.1994 odgovorila, da ni zadovoljna z novo odločbo in tožbo razširja na novo odločbo, ker meni, da je nezakonita in neupravičena in celo kontradiktorna v svoji razlagi. Tožnica graja, ker niso bile ocenjene izpovedbe vseh predlaganih prič, med njimi tudi ne prič M.R. in Z.J., kakor tudi ne izpovedbe prič, ki jih je priložila vlogi. Predlaga, naj ji sodišče izda novo odločbo, s katero bi ji bil priznan status civilnega invalida vojne. V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da v konkretni zadevi še vedno ni mogoče pravilno in popolno ugotoviti, ali je stranka okvaro organizma utrpela v okoliščinah iz 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne, zaradi česar je bilo potrebno odločbo prve stopnje odpraviti ter zadevo vrniti v ponovni postopek in odločanje organu prve stopnje. Tožena stranka nadalje ugotavlja, da si po pridobitvi upravnega spisa zaradi odgovora na tožbo upravni organ prve stopnje še ni pridobil vse potrebne dokumentacije, ki je pomembna za odločanje, zaradi česar po njenem mnenju tudi še ne more dokončno odločati o strankini zadevi.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka ravnala prav, ko je izdala novo, spremenjeno odločbo in s katero je ugodila pritožbi tožnice in odpravila svojo odločbo. Glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 31.3.1994, objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 21/94, veljajo za upravičence zahtevkov na podlagi zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list RS, št. 56/92) pravila dokazovanja brez omejitev, skladno z določbami zakona o upravnem postopku (ZUP). Odločitev ustavnega sodišča velja za vse postopke, ki do dneva objave te odločbe niso bili pravnomočno končani, torej tudi za konkretno zadevo. Tožena stranka je zaradi spremenjene zakonske podlage sama odpravila svojo odločbo. Tožena stranka je prav zaradi tega, ker je dolžna upoštevati drugačno pravno pravilo, odločila, da se v ponovnem postopku ocenijo vsi dokazi, pomembni za priznanje statusa civilnega invalida vojne. Zato v izpodbijani odločbi natanko razčlenjuje, katera dejstva je v ta namen potrebno ugotoviti in na kakšen način. Na podlagi tako dopolnjenega postopka bo organ prve stopnje vsak pridobljeni dokaz posebej in vse skupaj ocenil in ugotovil, ali je šteti za dokazano, da je zahtevek utemeljen ali ne (9. člen ZUP). Glede na svoje ugotovitve bo izdal novo odločbo, zoper katero bo tožeča stranka imela pravico pritožbe.

Vsa navedena navodila organu prve stopnje so tudi v interesu tožeče stranke, saj bo v ponovnem postopku organu prve stopnje lahko predlagala še nove dokaze, ki jih bo nato le-ta izvedel in ocenil skupaj s tistimi, ki jih v dosedanjem postopku ni ali jih ni smel upoštevati. Zato je tožena stranka pravilno ugotovila, da je dejansko stanje v konkretni zadevi o bistvenih točkah ostalo nepopolno ugotovljeno in da ga bo potrebno v nakazanih smereh dopolniti. S tem pa je tožena stranka že sama, v skladu z 261. členom zakona o upravnem postopku pritožbi tožeče stranke ugodila in odpravila navedeno odločbo organa prve stopnje, kakor tudi svojo odločbo. Na pritožbeno navedbo, da naj sodišče samo ugodi zahtevku in izda sodbo o priznanju statusa civilnega invalida vojne tožeči stranki, sodišče samo dodaja, da tega ne more storiti. Sodišče ne ugotavlja dejanskega stanja, temveč le odloča o sporu na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku (1. odstavek 39. člena zakon o upravnih sporih - ZUS). V tem primeru pa prav dejanske okoliščine, ki so pomembne za rešitev te zadeve še niso bile ugotovljene v upravnem postopku. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, tega tudi ni mogla storiti tožena stranka v okviru 1. odstavka 242. člena ZUP. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da bo organ prve stopnje hitreje in bolj ekonomično izpeljal postopek v nakazani smeri.

Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je enako kot določbe zakona o upravnem postopku, smiselno uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91- in 45/I/94).