Jedro

Ugotovitev tožene stranke z naslovom "Povzročena škoda T. A." pomeni, da je tožena stranka izpolnila pogoj iz 1. odst. 72. čl. ZTPDR, ki določa, da škodo in okoliščine ugotavlja pristojni organ oziroma delodajalec. Zato je prvostopenjsko sodišče tožbo zmotno zavrglo. Upoštevati je potrebno tudi spremenjeno prakso delovnih in socialnih sodišč, ki so zavzela stališče, da odškodninski zahtevki pomenijo uveljavljanje denarne terjatve, ki se v skladu z 2. odst. 83. čl. ZTPDR lahko neposredno uveljavljajo na sodišču. V skladu z določbo 1. odst. 70. čl. ZTPDR je dokazno breme, da je delavec na delu povzročil škodo namenoma ali iz hude malomarnosti, na delodajalcu, kar pomeni, da mora tožeča stranka (delodajalec) navesti točen opis ravnanja toženca ter dokazati, da je do škode prišlo namenoma, kot zatrjuje v tožbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

: Prvostopenjsko sodišče je zavrglo tožbo tožeče stranke z dne 12.5.1999, s katero je zahtevala od svojega nekdanjega delavca - toženca plačilo odškodnine za škodo, namerno povzročeno na delu, v višini 2.057.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.5.1996 dalje. Zavzelo je stališče, da tožena stranka ni ravnala v skladu z 72. čl. Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ št. 60/89, 42/90), ki se uporablja smiselno kot predpis Republike Slovenije na podlagi določbe 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I in 45/I/94), saj ni izvedla predhodnega postopka.

Zoper prvostopenjski sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. čl. ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Tožena stranka zatrjuje, da je iz predložene dokumentacije razvidno, da je pred vložitvijo tožbe ugotovila natančen obseg in višino škode (20.527,70 DEM) in s tem izpolnila pogoj iz 72. čl. ZTPDR. Ker pa je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki dne 15.8.1996, kar je razvidno iz spisa prvostopenjskega sodišča, opr. št. Pd 651/99 in če bi sodišče v ta spis vpogledalo, bi ugotovilo, da po navedenem datumu tožena stranka ni mogla več voditi postopka o ugotavljanju obstoja višine škode zoper toženca. Dejstvo je, da je bil toženec slab delavec in je tožeči stranki namenoma povzročil škodo, zato jo je dolžan povrniti.

Toženec je v odgovoru na pritožbo navedel, da je za nastanek škode prvič izvedel na sodišču. Tožeča stranka je vložila odškodninski zahtevek šele po vložitvi tožbe sedanjega toženca zoper tožnika in sicer zaradi plačila plače in ugotovitve nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Tožeča stranka je v predmetni zadevi vložila tožbo le zato, da ne bi bilo treba plačati tožencu nadomestila plače. Sam potek pa je razviden iz spisa Pd 611/96 in Pd 651/99, ki naj ju pritožbeno sodišče vpogleda.

Pritožba je utemeljena.

V postopku s pritožbo zoper sklep se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo in o obravnavi pred sodiščem druge stopnje (366. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP - Ur. l. RS št. 26/99), zato je pritožbeno sodišče preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v skladu z 2. odst. 350. čl. citiranega zakona v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ter po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. tega zakona in pravilne uporabe materialnega prava.

Ugotovitev tožene stranke z dne 14.10.1997 (priloga A2) z naslovom "Povzročena škoda T. A." pomeni, da je tožena stranka izpolnila pogoj iz 1. odst. 72. čl. ZTPDR, ki določa, da škodo in okoliščine ugotavlja pristojni organ oziroma delodajalec, zato prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za zavrženje tožbe. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi spremenjeno prakso delovnih in socialnih sodišč, ki so zavzela stališče, da odškodninski zahtevki pomenijo uveljavljanje denarne terjatve, ki se v skladu z 2. odst. 83. čl. ZTPDR lahko neposredno uveljavljajo na sodišču. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče na podlagi izvedenih dokazov torej odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Predhodno pa bo moralo tožečo stranko pozvati, da v skladu z določbo 1. odst. 180. čl. ZPP dopolni tožbo v delu, kjer tožeča stranka zatrjuje, da je toženec povzročil toženi stranki namenoma škodo dne 16.5.1996, vendar zato ni navedla dokazov. V skladu z določbo 1. odst. 70. čl. ZTPDR je dokazno breme, da je delavec na delu povzročil škodo namenoma ali iz hude malomarnosti na delodajalcu, torej tožeči stranki, kar pomeni, da mora tožeča stranka navesti točen opis ravnanja toženca ter dokazati, da je do škode prišlo namenoma, kot zatrjuje v tožbi.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 3. odst. 165. čl. ZPP.