Jedro

Tožeča stranka, ki je delavec, ki v tem sporu uveljavlja sodno varstvo, ker mu delodajalec ni izplačal nobene plače, niti ničesar drugega in je skladno z določbo 112. člena ZDR podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, bi napačno navedbo tožene stranke lahko popravila vse do konca poravnalnega naroka, oziroma v kolikor ta ne bi bil izveden, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo (37. člen ZDSS-1). Zato tožbe zaradi navedene pomanjkljivosti ni mogoče zavreči.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 12. 5. 2013. Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje tožnik iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je sodišče v predmetni zadevi dne 15. 5. 2013 izdalo sklep, da mora tožnik pravilno navesti naslov in firmo tožene stranke, v skladu z vpisom v sodni register in vložiti vlogo v dveh izvodih, v nasprotnem primeru je napovedalo zavrženje tožbe. Tožeča stranka je sodišču v roku dostavila priloge in vloge, ni pa popravila naziva tožene stranke. Glede tega tožeča stranka meni, da je bilo sodišče prestrogo, saj je v tožbi pravilno zapisala naziv tožene stranke s podatki, kot je skrajšano ime firme, vpisane v sodni register, in to na prvi strani tožbe. Le v tožbenem zahtevku je kot toženo stranko poleg pravilnega naziva gospodarske družbe navedla tudi ime njenega direktorja. V pritožbi popravlja tožbeni zahtevek tako, da se tožena stranka glasi: A. d.o.o. Čeprav je tožeča stranka pravilno napisala naziv delodajalca v uvodu tožbe, sodišče tožeči stranki s sklepom z dne 15. 5. 2013 ni „pokazalo“, da je napaka naziva tožene stranke v zahtevku, kar bi lahko preprosto storilo z navedbo. Po oceni pritožbe bi jasen in čisto preprost napotek laični stranki, bilo ustrezno ravnanje sodišča s stranko, ki nima pooblaščenca in se zastopa sama. Ker je sodišče štelo popravo tožbe za neustrezno, je s sklepom z dne 11. 6. 2013 tožbo zavrglo. S tem je prekršilo pravilo iz 12. člena ZPP, ki napotuje sodišče, da laično stranko obravnava manj strogo, da ji pomaga pri uporabi procesnih pravic, s čimer je storjena bistvena kršitev določb postopka, saj je napačna uporaba tega člena vplivala na to, da je sklep nezakonit in nepravilen. Pritožba opozarja, da je delodajalec od 8. 7. 2013 v stečaju, kar vpliva na pomen že vložene tožbe zoper delodajalca. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprememb.) v povezavi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz predloženega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep z dne 15. 5. 2013, v katerem je tožečo stranko pozvalo, da mora v 8 dneh popraviti tožbo tako, da navede pravilen naslov in firmo tožene stranke v skladu z vpisom v register, sicer bo sodišče tožbo zavrglo (I. točka izreka) in da mora v 8 dneh vložiti popravljeno tožbo s prilogami v dveh izvodih, sicer bo sodišče tožbo zavrglo (II. točka izreka). Nadalje iz obrazložitve sklepa izhaja, da oseba s firmo, ki jo je v tožbi navedla tožeča stranka, v registru ni vpisana, zato je sodišče tožeči stranki s tem sklepom naložilo, naj tožbo popravi. Ker pa tožeča stranka v tem delovnem sporu sodišču tudi ni izročila zadostnega števila izvodov vlog in prilog, kolikor jih je potrebno za sodišče in nasprotno stranko, ji je s tem sklepom naložilo naj to stori. Tožeča stranka je v postavljenem roku sodišču dostavila izvod pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 5. 2010, dva izvoda izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 8. 2010 in plačilne liste za mesec maj 2010. Sodišče prve stopnje je po prejemu navedenih prilog tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da tožeča stranka ni ravnala skladno s sklepom z dne 15. 5. 2013 in tožbe ni popravila skladno z vpisom v sodni register ter je ni vložila v zadostnem številu izvodov.

Sodišče prve stopnje ni uporabilo določb Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s sprememb.), ki posebej ureja postopek pred temi sodišči. Za predmetni postopek, ki predstavlja individualni delovni spor, je pomembna določba 37. člena ZDSS-1. Po navedeni določbi lahko delavec do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo spremeni navedbo tožene stranke, če je zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedel toženo stranko. V tem individualnem delovnem sporu je tožnik kot toženo stranko navedel B.B. za A. d.o.o., Ulica C., D., namesto pravilno A. d.o.o., Ulica C., D. Navedeno napačno označbo pa bi tožeča stranka, ki je delavec, ki v tem sporu uveljavlja sodno varstvo, ker mu delodajalec ni izplačal nobene plače, niti ničesar drugega in je skladno z določbo 112. člena ZDR podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, lahko popravila vse do konca poravnalnega naroka, oziroma v kolikor ta ne bi bil izveden do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo. Zaradi navedenega sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je izdalo izpodbijani sklep, s katerim je tožbo zaradi navedene pomanjkljivosti zavrglo ob uporabi določbe 108. člena ZPP. Pri tem je postopalo nepravilno, saj je spregledalo določbo 37. člena ZDSS-1 in določbo 19. člena ZDSS-1, ki določa, da se v postopku pri delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki urejajo pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. Ker ZDSS-1 navedeno vprašanje ureja drugače, je potrebno uporabiti določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.

Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče laični stranki s sklepom o popravi tožbe z dne 15. 5. 2013, ni dalo jasnih navodil. Sodišče prve stopnje je namreč v II. točki izreka sklepa zapisalo, da mora tožeča stranka v 8 dneh vložiti popravljeno tožbo s prilogami v dveh izvodih, medtem ko je v obrazložitvi zapisalo, da sodišču ni izročila zadostnega števila izvodov vlog in prilog. Iz II. točke izpodbijanega sklepa tako izhaja, da mora tožeča stranka vložiti popravljeno tožbo s prilogami v dveh izvodih. Ker pa tožeča stranka tožbe ni popravljala, je tudi ni mogla vložiti v dveh izvodih, je pa vložila priloge v dveh izvodih. Ker tožeča stranka ni bila pozvana, da mora vložiti tožbo še v enem izvodu (skladno s šestim odstavkom 108. člena ZPP), jo je sodišče prve stopnje iz tega razloga preuranjeno zavrglo.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, za kar je imelo podlago v določbi 3. točke 365. člena ZPP.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.