Jedro

V pravdnem postopku lahko tudi tisti, ki so sicer sodelovali v zapuščinskem postopku, uveljavljajo svoje zahtevke, ki ne temeljijo na dedni pravici. Zlasti to velja za originarno pridobitev lastninske pravice. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato pridobi zakonec lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja, ne glede na vpis v zemljiško knjigo.

Izrek

Reviziji se delno ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se tožnikov denarni zahtevek za znesek 4.776,48 EUR z obrestmi zavrne.

Sicer se revizija zavrne.

Toženka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožniku njegove stroške vsega postopka v znesku 363,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pok. M. P. in tožnik pridobila solastniški delež do ½ nepremične, parc. št. 737/4, k. o. ..., kot skupno premoženje, na katerem je delež toženke do ½ oziroma ¼ celotne parc. št. 737/4, k. o. ... Toženki je naložilo, da mora izdati zemljiškoknjižno listino ter z njo dovoliti, da se pri njej do ½ solastnem deležu parc. št. 737/4, k. o. ..., vknjiži lastninska pravica v korist tožnika do ½ njenega solastnega deleža oziroma ¼ celote, sicer bo tako listino nadomestila ta sodba. Nadalje je toženki naložilo, da mora tožniku plačati znesek 4.776,48 EUR (prej 1.144.637,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2006 dalje. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločilo je, da toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Ne sprejema stališča, da pravnomočni sklep o dedovanju veže udeležence zapuščinskega postopka le, če je njihova pravica dednopravne narave. Pritožbenemu sodišču očita, da ne pove, zakaj je tožnikova pridobitev lastninske pravice v pravdi močnejša od njene pridobitve lastninske pravice v zapuščinskem postopku. Zatrjuje kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker naj bi prvostopenjsko sodišče odločilo o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno. Poudarja, da je s pravnomočnim sklepom o dedovanju postala dobroverna dedinja in solastnica do polovice sporne nepremičnine, pri čemer je tožnik v zapuščinskem postopku sodeloval in se zoper sklep o dedovanju tudi ni pritožil. Zato se sedaj ne more sklicevati na oporoko, v kateri mu je pokojna žena priznala, da je polovica hiše v njeni in njegovi lasti. Tožnik bi se moral na to priznanje sklicevati najpozneje v zapuščinskem postopku. Glede denarne terjatve pa navaja, da tožniku kredita zapustnice sploh ne bi bilo treba poravnati, saj ni bil dedič in tudi nujnega deleža ni uveljavljal. Tožnik bi jo moral kot dedinjo obvestiti, da bo dolg plačal, in šele, če bi s plačilom soglašala, bi imel sedaj do nje zahtevek za plačilo. Zatrjuje, da bi se sama zahtevku uprla, ter da je zavarovalnica zaradi zastaranja ne bi mogla več terjati. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrže, podrejeno pa, da izpodbijani sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril ter predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena v delu, v katerem izpodbija odločitev o ugoditvi tožbenemu zahtevku za plačilo 4.776,48 EUR, v ostalem pa ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na obstoj bistvenih kršitve določb pravdnega postopka ne pazi po uradni dolžnosti, ampak le na argumentirano in konkretizirano revizijsko trditev o relevantnih procesnih kršitvah (primerjaj prvi odstavek 371. člena ZPP). Zgolj delni prepis zakonskega besedila iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne predstavlja argumentiranih in konkretiziranih trditev o relevantnih procesnih kršitvah. Glede očitka v smeri, da je podana kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pa zadostuje že odgovor, da o zahtevku, s katerim tožnik uveljavlja svoj delež na skupnem premoženju, ki sta ga z zapustnico pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato zatrjevana negativna procesna predpostavka pravnomočno razsojene stvari ni podana.

7. Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je pokojna M. P. zapustila lastnoročno oporoko, ki jo je tožnik (zakonec zapustnice) priznal in ni uveljavljal nujnega deleža. Na podlagi sklepa o dedovanju z dne 31. 12. 2001 je bila kot edina dedinja zapuščine proglašena toženka (pastorka zapustnice). Ker je bila zemljiškoknjižna lastnica do ½ parc. št. 737/4, k. o. ..., zapustnica, je tudi toženka postala zemljiškoknjižna lastnica do ½ parc. št. 737/4, k. o. ..., in polovice dvostanovanjske hiše, ki stoji na tej parceli (v nadaljevanju sporna nepremičnina). Toda zapustnica je v svoji oporoki izrecno zapisala, da je polovica te hiše last nje in njenega moža, t. j. tožnika. Tožnik je v zapuščinskem postopku sodeloval, vendar deleža na skupnem premoženju ni uveljavljal. 8. Po 220. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da lahko v pravdnem postopku tudi tisti, ki so sicer sodelovali v zapuščinskem postopku, uveljavljajo svoje zahtevke, ki ne temeljijo na dedni pravici. Zlasti to velja za originarno pridobitev lastninske pravice. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR). Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato pridobi zakonec (tožnik) lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja, ne glede na vpis v zemljiško knjigo.

9. Ker je bilo torej ugotovljeno, da solastniški delež do ½ sporne nepremičnine predstavlja skupno premoženje zapustnice in tožnika, ter da sta deleža zapustnice in tožnika na skupnem premoženju enaka, sta sodišči materialnopravno pravilno ugodili tožnikovemu stvarnopravnemu zahtevku.

10. Revizija pa je (delno) utemeljena v delu, v katerem toženka izpodbija odločitev o ugoditvi tožnikovemu denarnemu zahtevku za plačilo 1.144.637,00 SIT (sedaj 4.776,48 EUR). Po dejanskih ugotovitvah je znesek 1.144.637,00 SIT (sedaj 4.776,48 EUR) Zavarovalnici Triglav d. d., iz naslova (neporavnanega) posojila pri NLB, d. d., plačal tožnik, čeprav ni uveljavljal nujnega deleža po zapustnici, potem ko je Zavarovalnica Triglav d. d., (potencialne) dediče pozvala na plačilo navedenega zneska ter da je dolg zapustnice manjši kot je vrednost s strani toženke podedovanega premoženja.

11. Določba 191. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) predpisuje, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. V obravnavanem primeru (ko gre za plačilo tujega dolga) prikrajšanec (tožnik) ni izkazal, da si je pridržal pravico zahtevati nazaj, niti da je plačal, da bi se izognil sili. Zato izpolnitve ne more zahtevati nazaj. Ob tem velja še dodati, da v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev niti določbe o poslovodstvu brez naročila oziroma o gestiji (kot je materialnopravno zmotno stališče pritožbenega sodišča) niti določba 197. člena OZ(1) (tožnik je namreč namesto toženke vrnil kredit, to pa po izvoru ni zakonska, pač pa pogodbena obveznost).

12. Revizija je torej delno utemeljena, in sicer v delu, v katerem toženka izpodbija odločitev o ugoditvi tožbenemu zahtevku za plačilo 1.144.637,00 SIT (sedaj 4.776,48 EUR). Revizijsko sodišče je zato pravnomočno sodbo ustrezno spremenilo (prvi odstavek 380. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in odločilo kot izhaja iz izreka te sodbe. V preostalem delu revizija toženke ni utemeljena in jo je v tem delu revizijsko sodišče zavrnilo (378. člena ZPP).

13. Ker je bila revizija deloma uspešna, je to vplivalo tudi na odločitev o stroških vsega postopka, ki so odmerjeni na podlagi prvega in drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP. Pravdni stranki sta v postopku pred sodiščem prve stopnje uspeli v razmerju tožnik 2/3 in toženka 1/3. Revizijsko sodišče je upoštevalo odmero stroškov prvostopenjskega postopka, priznano s strani sodišča prve stopnje(2), in sedaj spremenjeni uspeh v postopku. Ob upoštevanju te okoliščine in po medsebojnem pobotanju stroškov v postopku na prvi stopnji mora toženka tožniku povrniti 427,31 EUR prvostopenjskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka te odločbe. V pritožbenem postopku je toženka uspela 1/3. V zvezi s pritožbo so ji priznani stroški za sestavo pritožbe v višini 600 točk, 2% materialni stroški, 20% DDV in sodna taksa (175,26 EUR), kar znaša skupaj 511,25 EUR (upoštevaje uspeh s pritožbo 170,42 EUR). Zato mora tožnik toženki povrniti 170,42 EUR pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka te odločbe. Pravdni stranki sta tudi v zvezi z revizijo uspeli v razmerju tožnik 2/3 in toženka 1/3, zato sta v istem razmerju upravičeni do povrnitve priznanih stroškov. V zvezi z revizijo so toženki priznani stroški za sestavo revizije v višini 600 točk, 2% materialni stroški, 20% DDV in sodna taksa (175,26 EUR), kar znaša skupaj 511,25 EUR (upoštevaje uspeh z revizijo 170,42 EUR). Tožniku so priznani stroški za sestavo odgovora v višini 600 točk, 2 % materialni stroški, 20 % DDV in sodna taksa (79,49 EUR), kar skupaj znaša 415,48 EUR (upoštevaje uspeh z odgovorom 276,99 EUR). Ob upoštevanju uspeha v revizijskem postopku in po medsebojnem pobotanju teh stroškov mora toženka tožniku povrniti 106,57 EUR revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka te odločbe (v katerem navedeni znesek 363,46 EUR je vsota tožniku priznanih prvostopenjskih in revizijskih stroškov, po medsebojnem pobotanju teh stroškov s toženki priznanimi pritožbenimi stroški).

Op. št. (1): Kdor za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, ima pravico zahtevati od njega povračilo (197. člen OZ).

Op. št. (2): Revizijsko sodišče je samo odmerilo le pravdne stroške za toženko. Toženki je priznalo za odgovora na tožbo 400 točk, za prvo pripravljalno vlogo 400 točk, za naroka z dne 15. 5. 2007 in z dne 18. 9. 2007 skupno 200 točk ter za narok z dne 6. 11. 2007 400 točk, 2% materialne stroške in 20% DDV, kar znaša 783,97 EUR ter 3x kilometrino in cestnino, kar skupno znaša 983,17 EUR.