Jedro

ZGD ne določa, kaj se šteje za utemeljene razloge za predčasen odpoklic poslovodje. Gotovo so to (utemeljeni oziroma obrazloženi) krivdni razlogi na strani poslovodje. Kot utemeljene pa je mogoče šteti tudi razloge, ki so objektivne narave. Med take spada tudi statusno preoblikovanje družbe, pri katerem pride do prenehanja mandata dotedanjim organom družbe z omejeno odgovornostjo (konkretno poslovodij) in oblikovanjem novih organov delniške družbe (konkretno uprave).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika iz naslova odpravnine zaradi predčasne razrešitve z mesta direktorja. Sodišče je ugotovilo, da je bil tožnik imenovan na mesto direktorja za štiri leta od 20.10.1995 dalje in da so bile dogovorjene določene pravice v primeru predčasne razrešitve. S sklepom z dne 25.8.1998 je bil tožnik razporejen na delovno mesto svetovalca predsednika začasne uprave, zagotovljene pa so mu bile tudi pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Delo po pogodbi je tožniku prenehalo zaradi statusne spremembe podjetja, tožnik pa je še nadalje ostal v delovnem razmerju in prejemal plačo v višini, kot je bila določena s pogodbo o zaposlitvi. Dogovora o izplačilu v enkratnem znesku ni bilo, prav tako v pogodbi o zaposlitvi ni druge podlage za izplačilo odpravnine. V postopku lastninskega preoblikovanja podjetja je prišlo do spremembe pravno organizacijske oblike, s čimer je družba z omejeno odgovornostjo prenehala obstajati in avtomatično je prenehala tudi funkcija poslovodje. Vodenje delniške družbe je v skladu z ZGD prevzela nova uprava. Zato tudi za plačilo odpravnine po 449. členu ZGD ni podlage.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Tožnik z mesta direktorja ni bil odpoklican, temveč mu je mandat oziroma funkcija prenehala zaradi statusne spremembe tožene stranke.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ni šlo za redno preoblikovanje družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo po 548. členu ZGD, ampak za lastninsko preoblikovanje po ZLPP. Noben predpis ne določa, da je obvezno ponovno imenovanje uprave, obvezna je le priglasitev v sodni register, kar na mandat ne vpliva.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Ker tožnik razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne uveljavlja, revizijsko sodišče v tej smeri izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

Revizija je samostojno in izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži le iz posebej v zakonu naštetih razlogov. Zato navedb tožnika v pritožbi, ki se nanašajo lahko le na (širše in drugačne) pritožbene razloge ni mogoče upoštevati.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Predmet spora je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine na podlagi tretjega odstavka 449. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. - ZGD). Po tej določbi, kakršna je veljala v času nastanka spora, je skupščina družbenikov lahko kadarkoli odpoklicala poslovodjo družbe (z omejeno odgovornostjo). Če ga je odpoklicala brez utemeljenega razloga, mu je bila dolžna izplačati odpravnino.

Tožnik po ugotovitvah sodišč formalno res ni bil predčasno odpoklican, mu je pa mandat nedvomno predčasno prenehal ob statusnem preoblikovanju družbe iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo. Pri toženi stranki je bila pri tem imenovana nova začasna uprava - direktor delniške družbe. Ker s statusnim preoblikovanjem družba ne preneha in ker ne more imeti dveh poslovodnih organov sočasno, imenovanje nove uprave pomeni tudi razrešitev dotedanjega poslovodje. Tožnik kot "razrešeni" direktor je bil tudi razporejen na drugo delovno mesto, novi direktor pa je bil vpisan v sodni register. Tožniku je na novem delovnem mestu delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za polno starostno pokojnino.

ZGD ne določa, kaj se šteje za utemeljene razloge za predčasen odpoklic poslovodje. Gotovo so to (utemeljeni oziroma obrazloženi) krivdni razlogi na strani poslovodje. Kot utemeljene pa je mogoče šteti tudi razloge, ki so objektivne narave. Med take spada tudi statusno preoblikovanje družbe, pri katerem pride do prenehanja mandata dotedanjim organom družbe z omejeno odgovornostjo (konkretno poslovodji) in oblikovanjem novih organov delniške družbe (konkretno uprave). Personalno gre sicer lahko tudi za isto osebo, toda formalno preneha mandat poslovodji in začne teči mandat (enoosebne) uprave. Zato je pravilna odločitev nižjih sodišč, da za plačilo odpravnine v tretjem odstavku 449. člena ZGD ni podlage, ker tožnik ni bil razrešen brez utemeljenega razloga.

Pravne podlage pa prav tako ni v pogodbi o zaposlitvi. V četrtem odstavku točke XVII pogodbe z dne 20.10.1995 je pravica do odpravnine sicer določena v primeru "prenehanja dela po tej pogodbi iz nekrivdnih razlogov", torej v primerih predčasnega prenehanja mandata, toda le, kolikor bi tožniku hkrati prenehalo tudi delovno razmerje oziroma če z njim ne bi bilo možno doseči sporazuma o nadaljevanju dela na drugem ustreznem delu. Ker tožniku zaradi razrešitve delovno razmerje ni prenehalo, mu ne gre odpravnina, temveč pravice iz prvega, drugega in tretjega odstavka XVII. točke pogodbe.

Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlog ni podan, in je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).