Jedro

Pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti gre praviloma za trajno prikrajšanje oziroma posledice. Prisoja denarne odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti (npr. tekom zdravljenja) je po ustaljeni sodni praksi možna le v (izjemnem) primeru, ko to opravičujejo posebne okoliščine, oziroma ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se znesek 5.500,00 EUR nadomesti z zneskom 11.500,00 EUR, v II. točki izreka tako, da se znesek 8.978,46 EUR nadomesti z zneskom 2.978,46 EUR, in v III. točki izreka tako, da se znesek 624,53 EUR nadomesti z zneskom 1.476,2 EUR.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči v 15-ih dneh plačati stroške pritožbenega postopka v višini 565,00 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 21. 3. 2019: - odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči v roku 30-ih dni plačati odškodnino v znesku 5.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 4. 4. 2018 dalje do plačila (I. točke izreka); - v presežku za znesek 8.978,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 4. 4. 2018 dalje do plačila tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točke izreka), - odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči v 30-ih dneh od prejema sodbe povrniti pravdne stroške v znesku 624,53 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo glede zavrnitve tožbenega zahtevka v višini 6.000,00 EUR se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Uvodoma navaja, kaj mu je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo prisodilo. Z dosojeno odškodnino iz naslova utrpelih in bodočih telesnih bolečin ter nevšečnosti tekom zdravljenja v višini 8.000,00 EUR se ne strinja, saj je takšna odškodnina prenizka glede na utrpele in bodoče telesne bolečine ter nevšečnosti, ki jih je in jih bo v bodoče trpel zaradi utrpelih poškodb. Poudarja, da je trpel za stalnimi srednje hudimi do hudimi telesnimi bolečinami, ki so se ves čas stopnjevale. Sodišče prve stopnje je zanemarilo, da je bil konzervativnemu zdravljenju podvržen celih pet mesecev, saj so mu šele nato naredili MR levega kolena ter artroskopsko rekonstrukcijo poškodovanih vezi levega kolena. Zato je dosojena odškodnina iz naslova telesnih bolečin prenizka. Prav tako sodišče pri določitvi višine ni v zadostni meri upoštevalo same teže poškodbe levega kolena ter bolečin, ki so bile prisotne tekom zdravljenja, kakor tudi ne bolečin, za katerimi bo trpel v bodoče. Pri tej odškodnini izpodbijana sodba nima razlogov glede bodočih obremenitev leve noge in levega kolena ter posledičnih bolečin. Izpovedal je, da ima kmetijo, zaradi česar veliko dela stoje, s stroji ter hodi, s čimer obremenjuje levo koleno in posledično pri delu trpi za bolečinami. Takšne bolečine bodo pri njem prisotne vse življenje. Prisojena odškodnina iz naslova utrpelih in bodočih telesnih bolečin ter neprijetnosti ter nevšečnosti tudi ne predstavlja satisfakcije zanj ter ni v skladu s sodno prakso. V primerljivi zadevi, pri čemer je šlo za lažjo poškodbo, kot je obravnavana, je sodišče iz naslova telesnih bolečin dosodilo odškodnino v višini 11.267,00 EUR (sklicuje se na zadevo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VS002117 oziroma opr. št. II Ips 802/2009). Ne strinja se niti z dosojeno odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, saj je glede na utrpele duševne bolečine in trajne posledice ter glede na težo utrpele telesne poškodbe prenizka. Sodišče naj bi pri določitvi višine odškodnine iz tega naslova zanemarilo težo telesne poškodbe. Zaradi poškodb je bil nezmožen za delo celih devet mesecev. Že tekom zdravljenja je utrpel duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, glede katerih izpodbijana sodba nima razlogov. Po zaključenem zdravljenju je zaradi trajnih posledic, in sicer omejene gibljivosti pri iztegu in upogibu omejen pri zaposlitvi na delovnem mestu poštarja, prav tako pri delu na kmetiji. Oviran je pri vožnji traktorja in osebnega vozila ter omejen pri članstvu v prostovoljnem gasilskem društvu. Dosojena odškodnina zaradi trajno zmanjšanjih življenjskih aktivnosti v višini 6.000,00 EUR je glede na to bistveno prenizka in ni v skladu z izoblikovano sodno prakso. Sklicuje se na prej omenjeno zadevo, ko naj bi bila v primerljivem oziroma nekoliko lažjem primeru prisojena odškodnina v znesku 12.518,80 EUR. Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine zaradi neupoštevanja njene individualizacije ter objektivnega kriterija za odmero tovrstne škode (to je načela objektivne pogojenosti višine odškodnine) zmotno uporabilo določbo 179. člena OZ. Upoštevati naj bi bilo potrebno konkretne okoliščine njegove poškodbe in z njo povezane nepremoženjske škodne posledice. Dosojena odškodnina je glede na sodno prakso in sedanji trend zvišanja odškodnin za nepremoženjsko škodo določena prenizko.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je upoštevaje z njegove strani podane trditve pravilno ugotovilo dejanski obseg škode, ki jo je tožnik utrpel iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti v času zdravljenja kot tudi iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. V tem oziru zato pritožnik neupravičeno izpostavlja (pojasnjuje), da je trpel za stalnimi srednje hudimi do hudimi telesnimi bolečinami, ki naj bi se ves čas stopnjevale. Telesne bolečine, ki jih je slednji utrpel, njihovo trajanje in intenzivnost je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitev (mnenja) v postopku angažiranega izvedenca medicinske stroke I. K., natančno opredelilo v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Iz 6. in 8. točke obrazložitve omenjene sodbe je nadalje razvidno, da je bil tožnik pred operacijo podvržen konzervativnemu zdravljenju,1 ki pa ni bilo uspešno. Prav tako ne drži pritožbena trditev, da izpodbijana sodba nima razlogov glede bodočih obremenitev leve noge in levega kolena tožnika ter posledičnih bolečin. V 8. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje jasno izpostavilo, da (v postopku angažirani) izvedenec dopušča, da naj bi imel tožnik zmerne bolečine občasno še sedaj pri večjih obremenitvah kolena, ob neprimernih gibih kolena ter ob spremembah vremena.2

6. Sodišče prve stopnje je v 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe (prav tako upoštevaje ugotovitve v postopku angažiranega izvedenca) konkretno pojasnilo, kakšno zmanjšanje življenjskih aktivnosti je pri tožniku podano oziroma v čem je v svojem poklicnem in vsakodnevnem življenju oviran.3 Pritožnik zgolj s poudarjanjem, kakšne težave ima, dvoma v pravilnost in celovitost dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne poraja. Na drugi strani pa sta njegovo navajanje, da je že tekom zdravljenja utrpel duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, in očitek, da v tem pogledu izpodbijana sodba nima razlogov, neutemeljena. Pri tej obliki škode (torej duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti) gre praviloma za trajno prikrajšanje oziroma posledice.4 Prisoja denarne odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti (npr. tekom zdravljenja) je po ustaljeni sodni praksi možna le v (izjemnem) primeru, ko to opravičujejo posebne okoliščine, oziroma ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki.5 Potrebnih konkretnih trditev o obstoju takšnih posebnih (izjemnih) okoliščin, ki bi v okviru obravnavane škodne postavke narekovale prisoditev dodatne odškodnine, pa tožnik ni podal ne v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi (prav tako njihov obstoj ni razviden iz ugotovitev v postopku postavljenega izvedenca).

7. Upravičeni pa so pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje glede na ugotovljen obseg nepremoženjske škode tožniku iz obeh omenjenih naslovov ni prisodilo primernega zneska odškodnine oziroma da ni pravilno uporabilo določbe 179. člena OZ.6 Da bi bila ta pravilno uporabljena, mora sodišče upoštevati tako konkretne značilnosti primera (načelo individualizacije odškodnine) kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine (kar pomeni, da mora pri odmeri upoštevati pomen prizadete dobrine in namen odškodnine), v okviru slednjega pa tudi višino odškodnine, ki jo sodna praksa priznava v podobnih škodnih primerih.7 V zvezi z navedenim pritožnik pravilno opozarja na odškodnino, ki je bila iz obeh spornih škodnih postavk prisojena v primeru, ki ga je Vrhovno sodišče RS obravnavalo v sodbi II Ips 802/2009 z dne 21. 1. 2010 (VS002117). V omenjeni zadevi je oškodovanec pri delu na gradbišču utrpel pretrganje sprednje križne vezi, odlom notranjega meniskusa v zadnji tretjini in natrganje stranskega (obkolenskega) ligamenta. Ob tem očitna podobnost (primerljivost) z obravnavano zadevo ne obstaja le glede narave utrpljenih poškodb,8 ampak tudi glede obsega (vsebine) škode iz naslova telesnih bolečin in z zdravljenjem povezanih nevšečnosti9 kot tudi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti,10 pri čemer je bila oškodovancu iz obeh naslovov prisojena bistveno višja odškodnina kot pritožniku (in sicer iz prvega 11.267,00 EUR11 in iz drugega 12.518,80 EUR12). Upoštevaje predhodne ugotovitve v konkretnem primeru primerno odškodnino za vsako od obeh omenjenih škodnih postavk, torej tako za telesne bolečine in nevšečnosti v času zdravljenja kot tudi za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, predstavlja znesek 10.000,00 EUR (torej toliko, kot je tožnik uveljavljal v postopku na prvi stopnji in sedaj v pritožbi), kar pomeni, da se skupaj prisojeni znesek odškodnine poveča za 6.000,00 EUR. V skladu z navedenim je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo (358. člen ZPP13) v I. točki izreka spremeniti tako, da se znesek 5.500,00 EUR nadomesti z zneskom 11.500,00 EUR, v II. točki izreka pa tako, da se znesek 8.978,46 EUR nadomesti z zneskom 2.978,46 EUR. Posledično je bilo potrebno spremeniti tudi stroškovno odločitev v III. točki izreka izpodbijane sodbe tako, da se znesek 624,53 EUR nadomesti z zneskom 1.476,2 EUR. Glede na dodatno prisojeno odškodnino tožnikov uspeh v postopku na prvi stopnji znaša 79 %, toženkin pa 21 %. Upoštevaje višino stroškov vsake od strank, ki jo je v 13. točki obrazložitve izpodbijane ugotovilo sodišče prve stopnje14 (teh ugotovitev pritožba ne izpodbija), je dolžna toženka tožniku povrniti znesek 1.528,5 EUR, on pa njej znesek 52,3 EUR. Po medsebojnem pobotanju teh stroškov je dolžna toženka tožniku povrniti stroške postopka na prvi stopnji v višini 1.476,2 EUR.

8. O stroških pritožbenega postopka je to sodišče odločilo na podlagi 165. člena ZPP. Tožnik je s pritožbo, s katero je izpodbijal odločitev glede zahtevka v višini 6.000,00 EUR, v celoti uspel, zaradi česar mu je dolžna toženka povrniti s tem nastale stroške. Tožniku gre upoštevaje višino izpodbijanega dela odločitve nagrada za pritožbo v višini 225,00 EUR (Tar. št. 21 v zvezi s Tar. št. 18 Odvetniške tarife15), kar z materialnimi stroški v višini 2% (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife), DDV in za pritožbo plačano sodno takso v višini 285,00 EUR skupaj znaša 565,00 EUR.

1 Pet mesecev trajajočega konzervativnega zdravljenja v zvezi z nevšečnostmi med zdravljenjem tožnik v postopku na prvi stopnji tudi sicer ni na tak (jasen) način omenjal/izpostavljal (glej npr. tretji odstavek na 4. strani tožbe). 2 Torej podobno, kot je sam navajal v tožbi (glej predzadnji odstavek na 3. strani tožbe). Pritožnik nadalje izpostavlja svojo izpovedbo, češ da ima kmetijo, zaradi česar veliko dela stoje, s stroji ter hodi, s čimer obremenjuje levo koleno in posledično pri delu trpi za bolečinami, ki naj bi bile pri njem prisotne vse življenje. Slednji tovrstnih (konkretnih) trditev o vse življenje trajajočih telesnih bolečinah v postopku ni podal (na 4. in 5. strani tožbe je omenjal težave, ki jih bo imel celo življenje ob različnih opravilih, kar pa sodi v okvir druge škodne postavke, to je duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti), vsebina izpovedbe (dokaza) pa manjkajočih trditev ne more nadomestiti. Zato te predstavljajo nedopustno (neupoštevno) pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). 3 Pri tem je omenilo tudi tožnikovo oviranost pri domačih opravilih ter pri prostovoljnem delu gasilca. 4 Glej Dunja Jadek Pensa, v M. Juhart, N. Plavšak (redaktorja), Obligacijski zakonik s komentarjem, prva knjiga, GV založba, Ljubljana 2003, str. 1026. 5 Glej VSL sodbi II Cp 2951/2009 z dne 13. 10. 2009 in II Cp 916/2012 z dne 17. 10. 2012. 6 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami. 7 Glej npr. Dunja Jadek Pensa, v M. Juhart, N. Plavšak (redaktorja), Obligacijski zakonik s komentarjem, prva knjiga, GV založba, Ljubljana 2003, str. 1036 - 1038, sodbi Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 19/2011 z dne 7. 5. 2012, II Ips 20/2010 z dne 16. 5. 2013 in sodbo tega sodišča III Cp 964/2016 z dne 21. 12. 2016. 8 V obravnavani zadevi je tožnik utrpel popolno raztrganino sprednje križne vezi in notranje obsklepne vezi na levem kolenu prav tako pa tudi delno raztrganino notranjega meniskusa v obliki ročaja košarice. 9 V zadevi II Ips 802/2009 je oškodovanec trpel stalne hude bolečine ob poškodbi in nato še 1 dan, občasne hude 3 dni, stalne srednje hude 1 mesec, občasne srednje hude 10 dni, stalne lahke 2 meseca, občasne lahke 1 mesec. Hospitaliziran je bil 8 dni in imel dva operativna posega (artroskopijo kolena z delno meniscektomijo in operativno rekonstrukcijo prednje križne vezi). Za razliko od obravnavane je imel v primerjani zadevi oškodovanec sicer dva operativna posega, a naj bi imel na drugi strani tožnik v obravnavani zadevi še zmeraj občasne telesne bolečine, ki iz primerjane niso razvidne. 10 V zadevi II Ips 802/2009 je bila pri oškodovancu ugotovljena trajna nestabilnost kolena zaradi okvarjenega sklepnega hrustanca in oslabelih stegenskih mišic, ki se ne bodo zadovoljivo regenerirale. 11 Tožniku je bilo iz tega naslova v izpodbijani sodbi prisojeno 8.000,00 EUR. 12 Tožniku je bilo iz tega naslova v izpodbijani sodbi prisojeno 6.000,00 EUR. 13 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 14 In sicer glede tožnika 1.934,84 EUR in glede toženke 249,05 EUR. 15 Uradni list RS, št. 2/2015, s kasnejšimi spremembami.