Jedro

Upnik je zaenkrat zastavni upnik, v morebitni bodoči izvršbi bo lahko to ostal ali pa bo izvršilni upnik. V izvršilnem postopku se po poplačilu prednostnih terjatev iz 197. člena ZIZ v skladu s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 198. člena ZIZ poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški dolg, ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo. Upniki iz prvega odstavka tega člena se poplačajo po vrsti, kot so pridobili zemljiški dolg oziroma zastavno pravico, oziroma po vrstnem redu, kot so bile osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena vpisana v zemljiški knjigi. Stroški in obresti za zadnja tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo, določeni v izvršilnem naslovu, imajo isti vrstni red kot glavna terjatev. Na upniku pa je odločitev kdaj bo vložil predlog za izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog za zavarovanje, vložen 14. 1. 2019. Ugotovilo je, da je s sklepom Z 264/2018 z dne 10. 9. 2018 po upnikove predlogu proti dolžniku dovolilo zavarovanje denarne terjatve 1.004,64 EUR s pripadki z zastavno pravico na nepremičnini dolžnika, v II. točki izreka je odločilo o stroških zavarovanja upnika 46,82 EUR, katere je naložilo dolžniku. Upnik predlaga proti istemu dolžniku zavarovanje na isto nepremičnino za 46,82 EUR stroškov, odmerjenih s sklepom z dne 10. 9. 2018. Stroški zavarovanja so zajeti v izreku sklepa z dne 10. 9. 2018 in pripadajo glavni terjatvi, torej delijo vrstni red glavne terjatve, ki je predmet istega sklepa. So že del zavarovane terjatve, v kateri se upoštevajo pri morebitnem poplačevanju upnika, zato ne morejo biti predmet posebnega zavarovanja.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da iz podatkov v zemljiški knjigi izhaja, da je hipoteka ustanovljena v zavarovanje terjatve 1.081,49 EUR s pripadki in dospelostjo, ki je podrobneje opisana v izreku sklepa o zavarovanju z dne 10. 9. 2018, zato je sodišče ravnalo napačno, ko je zavrglo predlog za zavarovanje. Ker se v skladu z 244. členom ZIZ na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, pridobi zastavna pravica z vknjižbo, iz podatkov v zemljiški knjigi pa izhaja, da je ustanovljena zgolj v zavarovanje glavne terjatve 1.081,49 EUR s pripadki, upnikova terjatev 46,82 EUR ni zajeta v terjatvi, zavarovani po sklepu z dne 10. 9. 2018. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Povzetek vsebine sklepa o zavarovanju z dne 10. 9. 2018 pri vknjižbi v zemljiško knjigo ni odločilen, saj je njen pomen le v publicitetnem učinku. Odločilna je vsebina hipoteke, kot je ureja stvarno pravo, in vrstni red poplačevanja stroškov v izvršbi. Sodišče prve stopnje je v prejšnji zadevi Z 264/2018 s sklepom z dne 10. 9. 2018 dovolilo zavarovanje upnikove denarne terjatve 1.004,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini in z zaznambo izvršljivosti terjatve. Dolžniku je še naložilo, da mora povrniti upniku stroške postopka 46,82 EUR v 8 dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Za slednje upnik meni, da sodišče v prejšnji zadevi ni dovolilo zavarovanja in predlaga izdajo novega sklepa o zavarovanju ter posledično novo vknjižbo zastavne pravice v zemljiško knjigo.

5. V prvem odstavku 128. člena Stvarnopravnega zakonika je zastavna pravica opredeljena kot pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Upnik je zaenkrat zastavni upnik, v morebitni bodoči izvršbi bo lahko to ostal ali pa bo izvršilni upnik1. V izvršilnem postopku se po poplačilu prednostnih terjatev iz 197. člena ZIZ v skladu s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 198. člena ZIZ poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški dolg, ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo. Upniki iz prvega odstavka tega člena se poplačajo po vrsti, kot so pridobili zemljiški dolg oziroma zastavno pravico, oziroma po vrstnem redu, kot so bile osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena vpisana v zemljiški knjigi. Stroški in obresti za zadnja tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo, določeni v izvršilnem naslovu, imajo isti vrstni red kot glavna terjatev. Na upniku pa je odločitev kdaj bo vložil predlog za izvršbo. Vlaganju dodatnega predloga za zavarovanje in pritožbi bi se izognil, če bi v prejšnjem predlogu določno predlagal zavarovanje tudi za odmerjene stroške postopka zavarovanja. Odločitev sodišča prve stopnje je bila pravilna.

6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Razlika je v sankciji za neprijavo terjatve na razdelitvenem naroku (drugi odstavek 198. člena ZIZ, drugi in tretji odstavek 207. člena ZIZ).