Jedro

Procesna predpostavka za dopustnost izvršbe je tudi formalna pravilnost in vsebina predloga za izvršbo. Po 1. odst. 40. člena ZIZ mora tako predlog za izvršbo med drugim vsebovati tudi podatke o predmetu izvršbe, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Iz žiga na predlogu za izvršbo (l. št. 1) sicer res izhaja, da se predlog za izvršbo z dne 11.11.1997 glede podatkov o nepremičnini, katere prodajo je upnik predlagal, ujema z zemljiškoknjižnim stanjem, vendar je zraven uradni zaznamek, "Glej C list ZK izpiska". Če bi sodišče prve stopnje v izpisek vpogledalo, bi videlo, da zemljiško knjižno telo (z.k.) ni razdeljeno na z.k. telo I in z.k. telo II in da zato upnik ne more predlagati rubeža le na z.k. telesu II, ampak le na celotnem vložku 1254, k.o. M... Ob smiselni uporabi 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom je bil torej predlog za izvršbo ob vložitvi formalno nepopoln, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje upnici vrniti v popravo (108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 1. odst. 40. člena ZIZ). Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje preuranjeno dovolilo izvršbo, zato v posledici tudi ni bilo pogojev za njeno ustavitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep in sklep o izvršbi, opr.

št. In 97/00446-3 z dne 15.10.1998, razveljavita.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo, ker zemljiškoknjižno sodišče ni izvršilo že dovoljenega vpisa v zemljiško knjigo.

Zoper sklep se je upnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Navedla je, da sklepa o izvršbi in sklepa zemljiškoknjižnega sodišča ni prejela. Zato so bistveno kršene določbe postopka (8. točka 339. člena ZPP) in zmotno ugotovljeno dejansko stanje, saj sklep zemljiškoknjižnega sodišča ni postal pravnomočen, ker ji nikoli ni bil vročen. ZIZ v 67. členu govori o razlogih za nasprotno izvršbo in nima nobene zveze z izpodbijanim sklepom, zato je tudi tu podana bistvena kršitev določb postopka in nepravilno uporabljeno materialno pravo. Če pa je bil mišljen 76. člen ZIZ, pa tudi v tem primeru ni razlogov za ustavitev ustavitev. V kolikor je bil predlog za izvršbo nerazumljiv ali nepopoln, pa bi moralo sodišče prve stopnje upnico pozvati na njegovo dopolnitev skladno s 108. členom ZPP. V pritožbi je priglasila stroške.

Pritožba je utemeljena.

Zatrjevana bistvena kršitev postopka iz 8. točke 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ glede vročitve sklepa zemljiškoknjižnega sodišča, opr. št. Dn št. 13473/97 z dne 27.3.1999, je neupoštevna, ker se nanaša na drug postopek, to je razveljavitev potrdila o pravnomočnosti citiranega sklepa, ki je urejen v 42. členu ZIZ. Sklep zemljiškoknjižnega sodišča (na listovni št. 9) je opremljen s klavzulo pravnomočnosti, ki dokazuje, da je sklep postal dne 27.10.1999 pravnomočen. Neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti po citiranem določilu zato lahko razveljavi le sodišče, ki je potrdilo izdalo, to pa je zemljiškoknjižno sodišče, ki je sklep strankam tudi vročalo, in ne izvršilno sodišče. Pritrditi pa je pritožnici, da je sodišče prve stopnje 67. člen ZIZ-a očitno pomotoma zapisalo in izvršbo ustavilo na podlagi 76. člena ZIZ. Vendar pa tudi za ustavitev izvršbe po 76. členu ZIZ sodišče prve stopnje ni imelo podlage. Izvršilni naslov, to je sporazum o ustanovitvi hipoteke na nepremičnini opr. št. II R 2305/95 z dne 1.12.1995, namreč ni bil ne pravnomočno odpravljen ne spremenjen, pa tudi razveljavljen ni bil ali izrečen za neveljavnega. S tem, ko je izvršbo ustavilo, čeprav za to niso bili podani razlogi, je sodišče prve stopnje kršilo določbo 76. člena ZIZ.

Procesna predpostavka za dopustnost izvršbe je tudi formalna pravilnost in vsebina predloga za izvršbo. Po 1. odst. 40. člena ZIZ mora tako predlog za izvršbo med drugim vsebovati tudi podatke o predmetu izvršbe, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Iz žiga na predlogu za izvršbo (l. št. 1) sicer res izhaja, da se predlog za izvršbo z dne 11.11.1997 glede podatkov o nepremičnini, katere prodajo je upnik predlagal, ujema z zemljiškoknjižnim stanjem, vendar je zraven tudi uradni zaznamek, "Glej C list ZK izpiska". Če bi sodišče prve stopnje v izpisek (priloge C) vpogledalo, bi videlo, da zemljiško knjižno telo ni razdeljeno na z.k. telo I in z.k. telo II in da zato upnik ne more predlagati rubeža le na z.k. telesu II, ampak le na celotnem vložku 1254, k.o. M... Ob smiselni uporabi 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom je bil torej predlog za izvršbo ob vložitvi formalno nepopoln, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje upnici vrniti v popravo (108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 1. odst. 40. člena ZIZ). Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje preuranjeno dovolilo izvršbo, zato v posledici tudi ni bilo pogojev za njeno ustavitev.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi upnice ugodilo in izpodbijani sklep ter sklep o izvršbi razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje o predlogu za izvršbo ponovno odločiti, saj je upnica z vlogo z dne 17.11.1999 (na l. št. 13) predlog za izvršbo že popravila.

Izrek o stroških temelji na določilu 3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.