Jedro

Delodajalec mora delavcu omogočiti ustrezno delo po veljavni pogodbi o zaposlitvi, upoštevajoč veljavno invalidsko odločbo. Tožničina zmožnost opravljati delo v spornem obdobju se presoja le v obsegu preostale delovne zmožnosti. Nenazadnje pri tožnici v tem sporu ni bila ugotovljena popolna zmožnost za opravljanje dela, temveč le zmožnost opravljanja (ustreznega) dela v skrajšanem delovnem času, kar potrjuje, da je bilo upoštevano celotno zdravstveno stanje tožnice, ki ji je preprečevalo opravljati delo v polnem delovnem času v okviru preostale trajne delovne zmožnosti.

Izrek

I. Pritožba se v izpodbijanem delu zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe nosi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku, odpravilo odločbo toženke številka: 250000-18070-3512/2015/233 z dne 1. 3. 2021 ter odločbo številka: 250000-18070-3512/2015/216 z dne 15. 2. 2021 v delu, v katerem je odločeno, da je tožnica 12. 2. 2021 zmožna za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno zaradi bolezni in odločilo, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo zaradi bolezni 12. 2. 2021. Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženke z dne 15. 2. 2021 v delu, da je tožnica od 13. 2. 2021 do 28. 2. 2021 zmožna za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno zaradi bolezni ter da se ugotovi, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo zaradi bolezni v obdobju od 13. 2. 2021 do 3. 3. 2021, da se odpravi odločba toženke z dne 26. 1. 2021 in z dne 4. 1. 2021 v delu, da je tožnica zmožna za delo v skrajšanem delovnem času štiri ure dnevno zaradi bolezni od 21. 12. 2020 do 5. 1. 2021 ter da se ugotovi, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo zaradi bolezni v obdobju od 21. 12. 2020 do 5. 1. 2021. 2. Tožnica se pritožuje zoper III. točko izreka izpodbijane sodbe iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče III. točko izreka izpodbijane sodbe spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženki naloži vračilo stroškov postopka, podrejeno pritožbi ugodi, III. točko izreka izpodbijane sodbe razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodni izvedenec je napačno ugotovil dejansko stanje, na podlagi katerega je prišlo do zavrnitve tožbenega zahtevka v III. točki izreka sodbe. Iz celotne dokumentacije je jasno razvidno, da v spornem obdobju od 13. 2. 2021 do 3. 3. 2021 in od 21. 12. 2020 do 5. 1. 2021 tožnica ni bila zmožna opravljati svojega dela. V prvotnem delu vtoževanega zahtevka je tožnica prebolevala okužbo s koronavirusom (COVID-19). Poslabšalo se je njeno fizično in psihično stanje. Tožnica je o tem večkrat obvestila svojo osebno zdravnico, ki ji je pojasnila, da ji ne more pomagati, zato jo tudi ni napotila na nadaljnjo diagnostiko. To ne pomeni, da je bila tožnica zmožna opravljati svoje delo. Ugotovitve izvedenca so napačno usmerjene samo na izvide, ne pa na celotno sliko. Sodni izvedenec tožnice ni niti pogledal, da bi lahko sam podal objektivno strokovno oceno o njenem zdravstvenem stanju in delazmožnosti. Tožnica je razporejena na delovno mesto bolničarka - negovalka z omejitvami, in sicer lažje fizično delo z dvigovanjem bremen do 8 kg v krajšem delovnem času 4 ur. Zaposlena je v Domu A., kjer mora kot bolničarka - negovalka skrbeti za oskrbovance DSO. Ne s strani izvedenca ne s strani sodišča ni bil presojan vpliv zaposlitve tožnice na njeno začasno nezmožnost za delo. Tožnica je večkrat izpostavila, da je kljub delu z omejitvami potrebovala pomoč svojih sodelavcev, o čemer je obvestila tudi vodjo v DSO. V obravnavanem obdobju je imela tožnica ob neznosnem kašlju, ki ji je onemogočal delo, še težave zaradi predhodnih bolezni, ki izhajajo iz njene zdravstvene dokumentacije. Posledice prebolele bolezni so pri tožnici hujše, kot pri povsem zdravem človeku. Napačna je ugotovitev, da je bila tožnica začasno nezmožna za opravljanje svojega dela le dne 12. 2. 2021. Tega dne in kasneje je opravljala določene preiskave in v nobenem pogledu ni bila zmožna za delo niti v skrajšanem delovnem času, saj je bila utrujena od preiskav. Tudi v ambulanti za osebe brez zdravstvenega varstva z dne 12. 4. 2021 so zaradi razmer, v katerih se je tožnica znašla, predlagali bolniški stalež vse do delne sanacije kašlja, enako kot je predlagal pulmolog. Nobeden od lečečih specialistov ni obravnaval tožnice v smislu fibromialgije, ki je ključna za presojo vseh drugih dejavnikov. Izostala je presoja pogojev za ugotovitev, ali je pri tožnici podana začasna nezmožnost za delo skladno z ZZVZZ in Pravili, saj tožničino zdravstveno stanje še vedno ni bilo izboljšano oziroma sanirano. Kršene so bile določbe postopka in ustavno zagotovljene pravic po 22. in 23. členu URS, saj sodišče ni zaslišalo vseh predlaganih prič, skopa je tudi obrazložitev. O drugih dokaznih predlogih se sodišče ni opredelilo ne na naroku ne v sodbi, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba je tako oprta le na en izveden dokaz, glede katerega je podan dvom v nepristranskost izvedenca. Kršena je bila pravica do enakega varstva pravic iz 22. in 23. člena Ustave RS. Kršena je bila tudi enakopravnost strank v postopku, upoštevajoč načelo enakosti orožij skladno z ustaljeno sodno prakso ESČP zaradi nepristransko imenovanega sodnega izvedenca.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravno pravilnimi razlogi.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženke z dne 26. 1. 2021 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 4. 1. 2021 ter dokončno odločbo z dne 1. 3. 2021 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 15. 2. 2021. Z izpodbijanimi odločbami je bilo odločeno o tožničini začasni nezmožnosti za delo. Na podlagi spornih odločb je bila tožnica od 1. 12. 2020 do 20. 12. 2020 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni in od 21. 12. 2020 do 31. 1. 2021 zmožna za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi bolezni oziroma od 1. 2. 2021 do 28. 2. 2021 zmožna za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi bolezni.

6. V pritožbeni obravnavi je ostala sporna začasna nezmožnost za delo v obdobju od 21. 12. 2020 do 5. 1. 2021 ter 13. 2. 2021 do 3. 3. 2021 za polni delovni čas.

7. Za ugotavljanje (ne)zmožnosti za delo je potrebno znanje medicinske stroke, s katerim sodišče ne razpolaga, zato je na podlagi 243. člena ZPP v postopek pravilno pritegnilo sodnega izvedenca medicine dela, prometa in športa. Ugotovil je, da je bila tožnica v obdobju od 21. 12. 2020 do 5. 1. 2021 in od 13. 2. 2021 do 3. 3. 2021 zmožna za delo v skrajšanem delovnem času 4 ur z omejitvami, določenimi z odločbo ZPIZ z dne 23. 11. 2018.1

8. Pritožbeno sodišče ne more slediti tožničini trditvi o zmotno ugotovljeni tožničini delazmožnosti v spornem obdobju. Iz pisnega izvedenskega mnenja z dne 12. 7. 2021 je jasno razvidno, da je sodni izvedenec ob oblikovanju izvedenskega mnenja vpogledal in povzel celotno medicinsko dokumentacijo, iz katere je razvidno tožničino kompleksno zdravstveno stanje. Opredelil se je do zdravstvenih težav, ki so vplivale na tožničino delazmožnost v spornem obdobju. Izvedenec je ob tem pravilno upošteval tudi zavezujočo odločbo ZPIZ v obsegu tožničine preostale delovne zmožnosti.2 Tožnica je zaslišana izpovedala kakšno delo je opravljala in kakšne zdravstvene težave je imela, kar vse je postalo del njene trditvene podlage, ki jo je sodni izvedenec upošteval pri oblikovanju svojega izvedenskega mnenja.

9. Neutemeljeno je pritožničino razlogovanje, da je v sodbi izostal vpliv, ki ga ima opravljanje tožničinega dela na ugotovitev njene delazmožnosti. Zaslišana tožnica je izpovedala, da je delala v bivalni enoti z 21 stanovalci, da je opravila na dan do 10 neg popolnoma nepokretnih ljudi.3 Pojasnila je, da ji je bila pri dvigovanju bremen dodeljena pomoč, vendar je najverjetneje kljub temu dvigovala bremena težja od 8 kg. Sodni izvedenec je izpostavil, da ji mora tožničin delodajalec zagotoviti ustrezno delo.

10. Pritožbeno sodišče ne more slediti tožničinemu zatrjevanju o zmotni uporabi materialnega prava, saj je razvidno, da so bile upoštevane določbe ZZVZZ in Pravil glede presoje tožničine začasne nezmožnosti za delo. Delodajalec mora delavcu omogočiti ustrezno delo po veljavni pogodbi o zaposlitvi, upoštevajoč veljavno invalidsko odločbo. Tožničina zmožnost opravljati delo v spornem obdobju, se presoja le v obsegu preostale delovne zmožnosti. Nenazadnje pri tožnici v tem sporu ni bila ugotovljena popolna zmožnost za opravljanje dela, temveč le zmožnost opravljanja (ustreznega) dela4 v skrajšanem delovnem času, kar potrjuje, da je bilo upoštevano celotno zdravstveno stanje tožnice, ki ji je preprečevalo opravljati delo v polnem delovnem času v okviru preostale trajne delovne zmožnosti.

11. Niso podane bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti. Tožnica je sicer zatrjevala bistvene kršitve določb postopka na splošni abstraktni ravni. Sodišče je v 15. točki obrazložitve sodbe pojasnilo, da je zaradi prepričljivega in jasnega izvedenskega mnenja,5 upoštevajoč celotno medicinsko dokumentacijo, tožničino delo (obremenitve in tveganja) sledilo oceni izvedenca. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče tako pravilno izvedlo kontradiktorni postopek6 in ugotovilo pravotvorna dejstva. Na ta način je bila spoštovana pravica tožnice do sodelovanja v postopku, ki jo krije 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. Z zavrnitvijo dokaznega predloga sodišče tožnici ni odvzelo niti pravice do obravnavanja, niti pravice do izjave. Tožnica spregleda, da v celotnem sodnem postopku ni podala nobenega dokaznega predloga, ki ga sodišče naj ne bi izvedlo. Sodišče je zavrnilo dokazni predlog toženke za zaslišanje predsednika zdravstvene komisije,7 odločitev katere je tožnica izpodbijala. Zavrnitev dokaznega predloga je sodišče v dokaznem sklepu sodbe tudi zadovoljivo obrazložilo.

12. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev ustavno zagotovljenih pravic 22. in 23. člena Ustave RS. Nenazadnje tudi sodna praksa ESČP, ki jo izpostavlja tožnica, določa le, da mora imeti stranka razumno možnost, da predstavi svojo zadevo na način, ki jo ne postavlja v bistveno slabši položaj od nasprotne stranke in to je bilo tožnici v predmetni zadevi omogočeno. Pavšalen in nesubstanciran je pritožbeni ugovor dvoma v nepristranskost izvedenca, kjer je pritožnica le splošno navajala določila Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Utemeljenega dvoma v nepristranost imenovanega sodnega izvedenca tožnica ni izkazala. Sodni izvedenec je bil primarno imenovan za uravnoteženje subjektivnosti ostalih dokazov.

13. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe (353. člen ZPP).

14. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela na podlagi 165. člena v zvezi z 154. členom ZPP trpi sama svoje stroške pritožbe.

1 Razvrščena je bila v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto s stvarnimi omejitvami (zmožna za fizično lažje delo z dvigovanjem bremen do 8 kg) in s polnim delovnim časom od 15. 10. 2018 dalje. Z odločbo ZPIZ z dne 26. 1. 2021 je bila kasneje tožnici kot delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni priznana pravica do dela na drugem delu s stvarnimi omejitvami, ki je postala dokončna 13. 2. 2021. 2 Opisano je delo tožnice, ki ga upoštevajoč priznane razbremenitve, mora delodajalec upoštevati. 3 Umivanje, oblačenje, priprava za voziček in dviganje te osebe. 4 Nenazadnje je zaslišana tožnica izpovedala, da ji je delodajalec pri opravljanju dela zagotovil pomoč sodelavcev. 5 Ki je bilo zaradi pripomb tožnice v skladu s 5. členom ZPP tudi dopolnjeno. 6 Obe stranki sta se lahko seznanili s pisnim izvedenskim mnenjem kot s pisno dopolnitvijo, lahko sta podali pripombe in vplivali na razjasnitev dejanskega stanja. 7 Ta dokazni predlog je podala toženka, ki naj bi s tem dokazom dokazovala pravilnost izpodbijane odločitve. Sodišče je za preizkus izpodbijane odločitve preverjalo s pritegnitvijo sodnega izvedenca s področja MDPŠ, ki je kvalificiran za podajo izvedenskega mnenja ob soočenju zdravstvenega stanja zavarovanca z obremenitvami in škodljivostmi na delovnem mestu.