Jedro

Če je iz vloge in drugih listin upravnih spisov razvidno, kdo jo je vložil in kaj stranka z njo uveljavlja, vloge ni mogoče zavreči po 2. odstavku 67. člena ZUP kot nepopolne, ker stranka ni predložila listin, ki bi jih morala sicer poslati organu druga oseba oziroma organ.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za šolstvo in šport št. ... z dne 10. 1. 2005 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka v izvrševanju sodbe tega sodišča opr. št. U ... z dne 22. 10. 2003, predlog za napredovanje BB, rojene dne ... v C, zaposlene v Dijaškem domu D, v naziv svetnica, zavrgla. Svojo odločitev je obrazložila z ugotovitvijo, da je tožnica dne 24. 6. 1998 pri toženi stranki vložila predlog za napredovanje v naziv svetnica. Iz navedb v predlogu je bilo mogoče sklepati, da je predlog za napredovanje v naziv vložil svet zavoda, saj naj bi bila stranka v času vložitve predloga za napredovanje ravnateljica zavoda. V ponovnem odločanju o upravni zadevi je bilo ugotovljeno, da predloga za napredovanje ni vložil svet zavoda, kajti na zadnji strani obrazca je podpisana tožnica, poleg tega pa obrazec ni opremljen z žigom zavoda, kot je to predpisano. Predlogu za napredovanje ni bila priložena ocena delovne uspešnosti, katero Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (dalje Pravilnik) v 7. členu določa kot obvezno sestavino predloga za napredovanje v naziv, priloženo pa je bilo mnenje o oceni delovne uspešnosti, ki ga je oblikoval predstojnik OE Zavoda RS za šolstvo, iz česar je mogoče sklepati, da je predlog za napredovanje vložen za stranko, ki v postopku nastopa kot ravnateljica Dijaškega doma D. Na podlagi uradnih evidenc, s katerimi razpolaga tožena stranka, pa je bilo ugotovljeno, da je tožeči stranki mandat ravnateljice Dijaškega doma D prenehal 19. 6. 1998 in je bil z dnem 20. 6. 1998 za ravnatelja zavoda imenovan EE, tožnica pa je bila z istim dnem razporejena na delovno mesto strokovnega delavca. Ker je tožena stranka ugotovila, da je vloga nerazumljiva in nepopolna, je tožnico in zavod dne 12. 3. 1999 pozvala k razjasnitvi položaja stranke v zavodu in dopolnitvi predloga za napredovanje z oceno delovne uspešnosti. Dne 19. 3. 1999 je tožena stranka prejela dopolnitev predloga za napredovanje v naziv, in sicer fotokopijo sklepa, s katerim je bil EE z dnem 20. 6. 1998 imenovan za ravnatelja Dijaškega doma D, in fotokopijo odločbe o razporeditvi tožnice na delovno mesto vzgojitelja. Dne 3. 8. 1999 je tožena stranka prejela tudi dopolnitev, s katero je tožnica posredovala oceno delovne uspešnosti, ki jo je oblikovala sama in ne ravnatelj zavoda, v katerem je bila zaposlena, kot to predpisuje 7. člen Pravilnika. Na podlagi navedene sodbe Upravnega sodišča z dne 22. 10. 2003, je bilo v postopku ponovnega odločanja ugotovljeno, da vloga za tožničino napredovanje v naziv svetnica še vedno ni niti razumljiva niti popolna, zato je ministrstvo dne 13. 2. 2004 tožnico ponovno pozvalo k razjasnitvi zaposlitve v času vložitve predloga za napredovanje in dopolnitvi predloga z obveznima prilogama, oceno delovne uspešnosti ter mnenjem k oceni delovne uspešnosti. Tožnica je dne 1. 3. 2004 poslala odgovor, v katerem trdi, da kot vzgojiteljica v zavodu nikoli ni delala ter da svet zavoda ni odločal o oceni njene delovne uspešnosti, čeprav je bil po ugotovitvi tožene stranke predlog za napredovanje vložen po datumu, s katerim je bila razrešena z delovnega mesta ravnateljice in svet zavoda ni bil pristojen za oblikovanje ocene delovne uspešnosti. V ponovljenem upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je vloga še vedno nerazumljiva in nepopolna, saj predlog za napredovanje ni bil vložen na ustrezno izpolnjenem obrazcu, v katerem pa so bili navedeni neresnični podatki, in da tožnica predlogu za napredovanje ni priložila s Pravilnikom zahtevane ocene delovne uspešnosti in mnenja k tej oceni, s katerim bi predlog razjasnila oziroma ga popravila do te mere, da bi ga bilo mogoče obravnavati v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku in Pravilnika, je tožena stranka predlog za napredovanje na podlagi 2. odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku zavrgla.

Tožnica izpodbija sklep tožene stranke iz razloga, ker se ne strinja s tem, da je njena vloga, vložena junija 1998, zavržena v januarju 2005 zaradi nerazumljivosti. Tožena stranka je že novembra 1999 sprejela sklep, da se vloga za napredovanje v naziv zavrne, z utemeljitvijo, da tožnica sicer izpolnjuje vse pogoje za napredovanje, razen pogoja uspešnosti. Upravno sodišče je novembra 2003 odločilo na podlagi dejstva, da svet zavoda maja 1998 ni oblikoval ocene uspešnosti v skladu s Pravilnikom o napredovanju v nazive, vendar z mnenjem, da tožnica zaradi tega razloga ne more nositi posledic. Tožnica meni, da tožena stranka "ustvarja vedno nova dejstva" in zavlačuje postopek, s čemer že sedem let onemogoča njeno napredovanje, ki je bilo na pobudo ravnatelja med tem že ponovno predlagano pri toženi stranki, vendar zavrženo zaradi upravnega spora. Smiselno tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema razloge izpodbijanega sklepa, navedene v njegovi obrazložitvi ter predlaga, naj sodišče tožbo zavrne. Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise.

Tožba je bila vročena Državnemu pravobranilstvu RS kot zastopniku javnega interesa, ki pa udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba je utemeljena.

Tožena stranka je v sporni upravni zadevi izdala izpodbijani sklep v izvrševanju sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U ... z dne 22. 10. 2003, ki je postala pravnomočna 27. 11. 2003. Z navedeno sodbo je sodišče ugodilo tožničini tožbi zoper v tej upravni stvari prvi izdani upravni akt, to je odločbo tožene stranke št. ... z dne 19. 11. 1999, katero je odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Iz navedene sodbe, katere vsebina je obema strankama spora znana, je razvidno, da je sodišče odločbo odpravilo zato, ker se ni strinjalo s tem, da se ugotovljene kršitve Pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (Uradni list RS, št. 64/96 do 101/00, v nadaljevanju Pravilnik) prevalijo v breme ("na škodo") tožeče stranke. Kršitve Pravilnika so se nanašale na pridobitev ocene o tožničini delovni uspešnosti oziroma pridobitev mnenja pristojnega strokovnega organa šole glede te ocene. Iz razlogov navedene sodbe je razvidno, da to sodišče ni štelo, da je predlog za napredovanje tožnice v naziv svétnik treba obravnavati kot nepopolno vlogo v smislu določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 do 73/04), prav tako pa tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. I Up ... z dne 18. 9. 2003, na katerem temelji navedena sodba Upravnega sodišča, ni razvidno, da bi Vrhovno sodišče menilo, da je vloga, na podlagi katere je tožena stranka odločila v sporni upravni zadevi, pomanjkljiva v tem smislu, da bi jo bilo treba dopolnjevati po določbah 67. člena ZUP. Po mnenju sodišča, ki odloča v tem upravnem sporu, torej tožena stranka ni imela podlage za dopolnjevanje predloga za imenovanje tožnice v naziv svetnik, ki naj bi bil po navedbah tožene stranke vložen 24. 6. 1998, na podlagi 67. člena ZUP, saj tak napotek, ki bi bil za toženo stranko sicer obvezen (3. odstavek 60. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00), toženi stranki ni bil dan. Nasprotno iz navedene sodbe Upravnega sodišča izhaja, da bi morala tožena stranka o predlogu ponovno meritorno odločiti.

Po mnenju sodišča je zmotno tudi stališče tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da je vloga - predlog za napredovanje v naziv svétnik, tako nepopolna, da na njeni podlagi ni mogoče vsebinsko odločati. Iz tožničinega predloga za napredovanje v naziv svétnik je namreč po mnenju sodišča jasno razvidno, kdo ga vlaga, iz ostalih listin pa je razvidno, da tožnica v času vložitve predloga ni bila več ravnateljica Dijaškega doma D, kar v smislu določb Pravilnika pomeni, da ga je treba šteti kot predlog, ki ga je vložil strokovni delavec sam (2. odstavek 6. člena Pravilnika). Če k takšnemu predlogu ni priložena ocena o delovni uspešnosti ter mnenje pristojnega strokovnega organa šole (2. odstavek 6. člena Pravilnika), po mnenju sodišča takšne vloge ni mogoče obravnavati kot nepopolne v smislu 67. člena ZUP, temveč jo je treba obravnavati po določbah Pravilnika, konkretno 1. odstavka njegovega 8. člena. Pravilnik sicer ne določa, kakšne posledice ima dejstvo, da predlagatelj (v sporni upravni zadevi je to lahko le ravnatelj zavoda - 1. odstavek 5. člena Pravilnika) v roku, ki mu ga določi tožena stranka, zahtevi tožene stranke za predložitev ocene oziroma mnenja ne ugodi, vendar je to sodišče že v navedeni pravnomočni sodbi zavzelo stališče, da takšna nepredložitev ocene oziroma mnenja ne more iti v škodo tožnici. Navedeno stališče predvsem pomeni, da tožnica ne more trpeti procesnopravnih posledic, saj ga je sodišče oprlo na razlago postopkovnih določb Pravilnika, pomeni pa tudi, da mora tožena stranka pri vsebinskem odločanju o predlogu presoditi vse okoliščine primera, torej tudi razloge, zaradi katerih zavod zahtevane ocene oziroma mnenja ni poslal. Po navedenem tožena stranka za izdajo sklepa o zavrženju predloga za napredovanje v naziv svétnik ni imela podlage, zlasti ne v razlogih, na katere se sklicuje v obrazložitvi sklepa. Ker je zato v sporni odločitvi podan tožbeni razlog bistvene kršitve pravil postopka, je sodišče tožbi na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje. Tožena stranka naj v nadaljevanju postopka v izogib nadaljnjim zapletom predvsem ugotovi, ali je tožnico glede na njeno sedanjo zaposlitev še šteti za strokovno delavko iz 1. odstavka 2. člena Pravilnika (kateri se za sporno upravno zadevo še vedno uporablja na podlagi prehodne določbe 26. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive - Uradni list RS, št. 54/02), glede na to, da v pedagoške nazive lahko napredujejo samo osebe, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost, in če je tožnica v tej dejavnosti še zaposlena, naj od zavoda bodisi ponovno zahteva oceno o delovni uspešnosti tožnice in mnenje pristojnega strokovnega organa šole (1. odstavek 8. člena Pravilnika) bodisi zahteva pojasnila, zakaj navedena akta na podlagi prejšnje zahteve nista bila poslana, potem pa o zadevi glede na rezultate dopolnitve postopka ponovno odloči.