Jedro

Sodišče je zakonito izdalo zamudno sodbo skladno z 1. odstavkom 28. člena ZDSS-1, zaradi odsotnosti tožene stranke s poravnalnega naroka, saj je bilo vabilo zakonitemu zastopniku tožene stranke (direktorju gospodarske družbe) z opozorilom po 6. odstavku 28. člena ZDSS-1 izkazano, pooblaščenec tožene stranke (odvetnik) pa je bil na naroku, na katerem je odpovedal pooblastilo toženi stranki, seznanjen s preložitvijo oz. datumom poravnalnega naroka in se je pisnemu vabilu odpovedal. Izpodbijana zamudna sodba ni nezakonita zgolj zato, ker sodišče direktorja tožene stranke ni obvestilo o tem, da mu je odvetnik odpovedal pooblastilo, zaradi česar se sam ni udeležil razpisanega naroka, saj je menil, da se ga bo udeležil odvetnik. Pri zastopanju stranke gre za notranje razmerje med stranko in njenim pooblaščencem, zato sodišče ni dolžno stranke obveščati o tem, da ji je pooblaščenec na naroku odpovedal pooblastilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice z dne 1.6.2004, da tožnici z dnem 31.5.2004 ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, zaradi česar jo je ta dolžna poklicati nazaj na delo, ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno s pravico do plače za delovno mesto administrator v mesečni bruto višini 200.000,00 SIT z dodatki, odvesti vse prispevke in davščine od bruto plače ter ji izplačati neto mesečne zneske skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. V skladu z uspehom v sporu je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 94.248,00 SIT.

Tožena stranka se je pritožila zoper sodbo iz razloga bistvenih kršitev postopka po določbi 1. tč. 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/04) uporablja tudi v postopkih v delovnih in socialnih sporih. Navaja, da njen zakoniti zastopnik na poravnavlnem naroku dne 23.3.2005 ni bil navzoč, ker ni bil seznanjen glede odpovedi pooblastila zastopanja po pooblaščencu.

Sodišče prve stopnje ji ni posredovalo zapisnika o navedenem naroku. Vabilo na poravnalni narok za dne 13.4.2005 je sicer prejela, vendar se ga zaradi službene zadržanosti zakonitega zastopnika ni udeležila, saj je bila prepričana, da bo na poravnalni narok pristopil njen pooblaščenec. Čeprav ji je ta odpovedal pooblastilo, ga je bilo sodišče prve stopnje dolžno vabiti na poravnavlni narok v skladu z določbo 4. odst. 99. čl. ZPP, saj med preloženim in novim poravnalnim narokom še ni preteklo 30 dni. Poleg tega bi moralo pri odločitvi uporabiti določbo 2. odst. 318. čl. ZPP, ki predpisuje možnost odložitve zamudne sodbe, dokler sodišče ne dobi potrebnih obvestil. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijana sodba pravilne dejanske in materialnopravne razloge.

Poleg tega sodišče prve stopnje tako v zvezi z izvedenim postopkom kot izdano sodbo tudi ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve. Zato pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju pravilno obrazloženih razlogov v izpodbijani sodbi na pritožbene navedbe tožene stranke še odgovarja.

Iz zapisnika o poravnalnem naroku pred sodiščem prve stopnje dne

23.3.2005 je razvidno, da je pooblaščenec tožene stranke podal izjavo o preklicu pooblastila in navedel, da naj sodišče na naslednji poravnalni narok vabi samo toženo stranko in njenega zakonitega zastopnika. Sodišče prve stopnje je na predlog pooblaščencev obeh strank izdalo strankama kopijo zapisnika in hkrati odločilo, da se poravnalni narok preloži na dan 13.4.2005. Ker sta bila tožnica in njen pooblaščenec o preložitvi seznanjena, je sodišče prve stopnje na nov poravnalni narok posebej povabilo še toženo stranko in njenega zakonitega zastopnika direktorja A. N..

Neutemeljena je pritožba, da bi moralo sodišče prve stopnje o odpovedi pooblastila pooblaščenca tožene stranke seznaniti še toženo stranko. V skladu z določbo 3. odst. 99. čl. ZPP velja preklic oz. odpoved pooblastila za nasprotno stranko od trenutka, ko se ji naznani. Za sodišče je odločilnega pomena, da preklic ali odpoved pooblastila začne učinkovati nasproti tretjim s trenutkom seznanitve, ne pa, ko pooblastilo preneha učinkovati v notranjem razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem.

V konkretnem primeru je v skladu z določbo 3. odst. 99. čl. ZPP začela učinkovati izjava pooblaščenca tožene stranke o odpovedi pooblastila na poravnalnem naroku dne 23.3.2005 zgolj za nasprotno stranko, to je tožnico. Zato ni bila dolžnost sodišča prve stopnje, da bi o odpovedanem pooblastilu posebej obveščalo toženo stranko, saj je bila to stvar notranjega odnosa oz.

ustrezne informacije med njo in pooblaščencem. Ta je nenazadnje tudi predlagal, da se v nadaljevanju vabi na poravnalne naroke samo toženo stranko in njenega zakonitega zastopnika. Poleg tega je pooblaščenec razpolagal z zapisnikom poravnalnega naroka, zaradi česar bi moral o takšni spremembi zastopanja pravočasno seznaniti toženo stranko.

Zato v skladu s tako ugotovljenimi dejstvi ne more biti sprejemljivo pritožbeno opozarjanje, da bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo 4. odst. 99. čl. ZPP upoštevati čas enega meseca, v katerem je pooblaščenec po odpovedi pooblastila dolžan opravljati za tistega, ki mu je pooblastilo dal, nujna opravila zaradi odvrnitve škode in na preloženi poravnalni narok dne 13.4.2005 še nadalje vabiti tudi pooblaščenca tožene stranke.

Ker tako tožena stranka na preloženi poravnalni narok dne

13.4.2005 ni pristopila, čeprav je bila na njega pravilno vabljena in v vabilu v skladu z določbo 6. odst. 28. čl. ZDSS-1 opozorjena na posledice izostanka, je tudi po ugotovitvi pritožbenega sodišča imelo sodišče prve stopnje vso podlago za izdajo izpodbijane zamudne sodbe (1. odst. 28. čl. ZDSS-1).

Sicer pa se pritožbeno sodišče strinja z materialnopravnimi razlogi in izkazanosti pogojev za izdajo zamudne sodbe iz določbe

318. čl. ZPP. Odločilno za presojo je dejstvo, da je tožena stranka odpovedala tožnici pogodbo o zaposlitvi v letu 2004 na podlagi določb ZTPDR in ZDR/90, ki v spornem času nista bila veljavna zakonska predpisa. Tožena stranka je tako v konkretnem primeru izhajala iz napačne pravne podlage, saj bi morala za pravilno odpoved pogodbe postopati v skladu z določbami ZDR/02. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti kot materialnopravno pravilno potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP).