Jedro

Lokacijska dokumentacija, ki ni izdelana na podlagi sprejetih prostorsko ureditvenih pogojev, ne more biti podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1946/99-13 z dne 24.5.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 18.11.1999. S to je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote D. z dne 13.7.1998, izdano v obnovi postopka, končanega z odločbo z dne 9.9.1993, s katero je bilo tožniku izdano lokacijsko dovoljenje za legalizacijo nadzidave dela delavnice, za nadzidavo drugega dela delavnice v stanovanje in gradnjo gospodarsko - skladiščnega objekta na parceli, št. 73/2 k.o. S. Upravna enota je z odločbo, izdano v postopku obnove, navedeno lokacijsko dovoljenje odpravila in zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbi 54. in 55. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku. Iz tega izhaja, da se zemljišče predvidenega posega nahaja v območju, ki ga je v času izdaje lokacijskega dovoljenja, ki je predmet obnove postopka, urejal Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urbanističnih zasnov D., M., T. in M. ter drugih ureditvenih območij, objavljen v Uradnem vestniku Občine D., št. 18/92 (v nadaljevanju PUP).

Lokacijska dokumentacija, na podlagi katere je bilo tožniku leta 1993 izdano lokacijsko dovoljenje, pa je bila izdelana novembra 1990, torej pred uveljavitvijo navedenega PUP. Sodišče soglaša s toženo stranko, da lokacijska dokumentacija, ki ni izdelana na podlagi določb veljavnega PUP, ne more biti podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja. Zato sodišče zavrača tožbeni ugovor kršitve pravil postopka, ker v odločbi ni navedeno, v čem je lokacijska dokumentacija v nasprotju s PUP.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbene ugovore zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Vztraja pri tožbenem ugovoru, da bi moralo biti ugotovljeno in v odločbi navedeno, v čem je lokacijska dokumentacija v nasprotju s PUP. Navaja, da je lokacijska dokumentacija, ki je bila sicer res izdelana pred uveljavitvijo PUP, objavljenim 4.11.1992, v skladu s pogoji, določenimi v navedenem PUP. Lokacijsko dokumentacijo je izdelal Razvojni zavod D., torej strokovno usposobljena pravna oseba, ki je izdelala tudi PUP in ki je tudi izdala potrdilo, da se lokacijski in urbanistični pogoji za predvideno gradnjo niso spremenili, zato je veljavnost lokacijske dokumentacije mogoče podaljšati. Zato je zmotna ugotovitev, da lokacijska dokumentacija ni izdelana v skladu s predpisi in da v njej nista navedena namen in zmogljivost objekta. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbi ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Stranka z interesom v tem upravnem sporu H.R. zavrača pritožbene navedbe kot neutemeljene. Dejstvo, da je sestavljavec lokacijske dokumentacije sodeloval pri izdelavi PUP ni pomembno. Tudi sicer gre za novo dejstvo, ki ga tožnik doslej ni zatrjeval. Tožnik v pritožbenem postopku prvič zatrjuje tudi dejstva glede skladnosti lokacijske dokumentacije z določbami ZUN in PUP. Take navedbe pa niso dovoljene in so tudi sicer netočne. Gre za vprašanja dostopa, greznice, komunalnih priključkov, neurejenega odvajanja meteornih voda, nezadostno funkcionalno zemljišče, neusklajenost velikosti in oblikovanja gradnje z okoliško pozidavo in odmikov od sosednjih objektov. Lokacijska dokumentacija ne vsebuje osnovnih podatkov o namenu in zmogljivosti objekta. Tožnik je brez dovoljenj zgradil osem stanovanj, ne da bi imel zagotovljen dostop do stanovanjskega bloka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je bilo lokacijsko dovoljenje, ki je bilo v obnovljenem postopku odpravljeno, izdano za gradnjo na območju, ki se ureja s PUP, objavljenim leta 1992. V takem primeru se lokacijsko dovoljenje izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija (54. člen ZUN), ki mora biti izdelana na podlagi veljavnega PUP (55. člen ZUN). Samo lokacijska dokumentacija, ki je izdelana na podlagi podatkov PUP in ki vsebuje podatke, predpisane v 55. členu ZUN, je torej lahko podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja. V obravnavanem primeru je bilo v postopku ugotovljeno, to pa izhaja tudi iz podatkov spisa in niti ni sporno, da je bilo lokacijsko dovoljenje z dne 9.9.1993 izdano tožniku na podlagi lokacijske dokumentacije, izdelane novembra leta 1990, torej pred uveljavitvijo PUP, v katerem so določeni pogoji za gradnjo na območju, v katerem se nahaja zemljišče, na katerem je predvidena sporna gradnja. Glede na navedeno je pravilna ugotovitev tožene stranke, s katero soglaša tudi sodišče prve stopnje, da lokacijska dokumentacija ni bila izdelana na podlagi PUP, da torej ni bila izdelana v skladu z določbo 55. člena ZUN. Na njeni podlagi izdano lokacijsko dovoljenje je zato tudi po presoji pritožbenega sodišča, nezakonito. V lokacijski dokumentaciji morajo biti namreč pogoji za gradnjo posameznega objekta določeni glede na urbanistične, oblikovalske in druge pogoje ter merila za gradnjo na določenem območju, ki jih določa PUP.

Ker glede na navedeno pritožbeni ugovori zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS, zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.