Jedro

Umik tožbe pomeni preklic zahteve za pravno varstvo v konkretni pravdi. Gre za izraz načela dispozitivnosti. Če je tožba umaknjena se šteje, kot da nikoli ni bila vložena. Sodišče ob umiku tožbe, če tožena stranka izjavi, da se z umikom strinja, izda sklep, ki je dekleratorne narave. Kot to izhaja tudi iz sodne prakse je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje. Za tožečo stranko umik učinkuje takoj, ko se z izjavo o umiku seznani sodišče. Izjave o umiku torej ni mogoče preklicati in to velja tudi za primer zatrjevanih napak volje. Možna je le obnova postopka, če so zato podani razlogi kot npr., če je umik tožbe posledica neke grožnje ali kaznivega dejanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe postopek v socialnem sporu ustavilo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica. V pritožbi navaja, da je bila prvič v kakšnem pravnem postopku in je bila zaradi tega živčna ter ni pravilno odreagirala na vprašanje sodišča, če želi nadaljevati postopek. Ni niti vedela, kaj je podpisala zato smiselno predlaga, da se postopek v tej zadevi glede ponovne odmere pokojnine, nadaljuje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je s sklepom postopek pravilno ustavilo.

5. Tožnica je s tožbo izpodbijala drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ..., št. dosjeja: ... z dne 15. 11. 2016, s katero je bila zavrnjena njena pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve ..., št. dosjeja: ... z dne 25. 5. 2016. Z omenjeno odločbo je bila zavrnjena tožničina zahteva za ponovno odmero starostne pokojnine.

6. Iz zapisnika naroka za glavno obravnavo z dne 27. 10. 2017 izhaja, da je tožnica umaknila tožbo. Tožena stranka se je z umikom strinjala. Zaradi umika tožbe je sodišče s sklepom postopek ustavilo. Stranke so zapisnik brez pripomb podpisale.

7. Pravna podlaga za izdajo sklepa, s katerim se postopek ustavi je podana v določbi 188. člena ZPP. Tožeča stranka lahko tožbo umakne vse do konca glavne obravnave s tem, da brez privolitve tožene stranke do takrat, ko se ta spusti v obravnavanje glavne stvari, kasneje, vse do konca glavne obravnave, pa če tožena stranka v umik privoli. V kolikor je tožba umaknjena, izda sodišče sklep o ustavitvi postopka.

8. Umik tožbe pomeni preklic zahteve za pravno varstvo v konkretni pravdi. Gre za izraz načela dispozitivnosti. Če je tožba umaknjena se šteje, kot da nikoli ni bila vložena. Sodišče ob umiku tožbe, če tožena stranka izjavi, da se z umikom strinja, izda sklep, ki je dekleratorne narave. Kot to izhaja tudi iz sodne prakse2 je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje. Za tožečo stranko umik učinkuje takoj, ko se z izjavo o umiku seznani sodišče. Izjave o umiku torej ni mogoče preklicati in to velja tudi za primer zatrjevanih napak volje. Možna je le obnova postopka, če so zato podani razlogi kot npr., če je umik tožbe posledica neke grožnje ali kaznivega dejanja.

9. Tožnica vsega tega niti ne zatrjuje, temveč zgolj navaja, da zaradi živčnosti ni pravilno odreagirala na vprašanje, ali želi nadaljevati postopek. Omenjeno pa na odločitev v zadevi nima nobenega vpliva.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Npr. Psp 494/2017 z dne 4. 1. 2018.