3. 5. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe SEMAGO, d. o. o., Tržič, ki jo zastopa Odvetniška družba Šuligoj, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 3. maja 2024

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (Uradni list RS, št. 161/20), kolikor se nanaša na določitev namenske rabe zemljišč s parcelnima številkama 929/2 in 929/3, obe k. o. Oltra, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica navaja, da vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (v nadaljevanju Odlok), kolikor se nanaša na določitev namenske rabe zemljišč s parcelnima številkama 929/2 in 929/3, obe k. o. Oltra, iz "stavbnega zemljišča in zemljišča za rekreacijo in urbano zelenje zelenih površin", na katerih je bila dopustna gradnja, v "kmetijska in gozdna zemljišča" (oznaki "K2", "G"). V skladu z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-327/20 z dne 20. 1. 2022 (Uradni list RS, št. 20/22) je pobudo vložila v trimesečnem roku po prejetju sklepa Upravnega sodišča, s katerim je to sodišče zavrglo njeno tožbo zoper Odlok, vloženo na podlagi 58. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – v nadaljevanju ZUreP-2). Pobudnica zatrjuje neskladje Odloka s 33. členom Ustave, 7. členom in šestim odstavkom 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – ZPNačrt), četrtim odstavkom 9. člena ZUreP-2 ter Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07). Poleg tega zatrjuje tudi neskladje izpodbijane ureditve z 12., 60., 61. in 66. členom ter tretjim odstavkom 99. člena Odloka. Pobudnica pojasnjuje, kako je postala lastnica navedenih zemljišč. Trdi, da na njih gradnja objektov ni dopustna v skladu s 108., 171. in 172. členom Odloka. Pri tem razlaga okoliščine postopka sprejemanja Odloka in navaja, da se je Občina Ankaran (v nadaljevanju Občina) sklicevala na napačno mnenje Ministrstva za okolje in prostor iz leta 2008, po katerem določanje oziroma spreminjanje namenske rabe zemljišč ne pomeni poseganja v pridobljene pravice lastnikov zemljišč. Razlogi Občine za spremembo namenske rabe zemljišč pobudnice naj bi bili pavšalni. Presoja tehtanja med javnim in zasebnim interesom naj ne bi bila ustrezno izvedena. Pobudnica navaja, da za zemljišči sicer veljajo določene omejitve in da sta del tretjega varstvenega območja Krajinskega parka Debeli rtič, kar pa ne pomeni ovire za pozidavo tega območja. Po mnenju pobudnice je zemljišče s parcelno številko 929/3, k. o. Oltra, primerno za gradnjo približno štirih manjših objektov, namenjenih turizmu, kar bi bilo ustrezno tudi z vidika prostorske ureditve. Z ekonomskega vidika naj zemljišči ne bi bili primerni za kmetijsko proizvodnjo in naj bi bili že desetletja po namenski rabi opredeljeni kot stavbni zemljišči. Tretji odstavek 99. člena Odloka naj bi izrecno določal, da se kmetijske površine zmanjšajo. Kolikor sta zemljišči del gozda, pobudnica navaja, da že iz Odloka izhaja, da gozdovi na zadevnem območju nimajo poudarjene gospodarske funkcije. Pojasnjuje, kako so kartografski deli Odloka neustrezni oziroma neskladni z dejanskim stanjem v naravi. Pripravljavci Odloka naj ne bi pravilno upoštevali stanja v naravi. Pri ugotavljanju dejanske rabe zemljišč naj bi prišlo do očitnih napak, ki naj bi vplivale na določitev namenske rabe zemljišč. Pobudnica razlaga, da je na zemljiščih možen priklop na obstoječo komunalno opremo in da se Občina ne more sklicevati na to, da zemljišči do zdaj nista bili izkoriščani v skladu z njunim dosedanjim namenom, saj je šlo za "speči kapital", katerega vrednost je naraščala. Cilji Občine naj bi lahko bili doseženi z bistveno milejšim posegom v lastninsko pravico pobudnice.

2.Občina v odgovoru na pobudo nasprotuje navedbam pobudnice. Sklicujoč se na ustavnosodno presojo meni, da je treba pobudo zavreči oziroma zavrniti. Trdi, da je ves čas postopka sprejemanja Odloka spoštovala stališče Ustavnega sodišča, da mora obstajati razumno razmerje sorazmernosti med javno koristjo in prikrajšanjem lastnika zemljišča. Razlaga, kako je že pred sprejetjem Odloka obravnavala stališča pobudnice in kako je po projektih pobudnice predvidena stanovanjska gradnja večjega števila večetažnih objektov površine približno 250 m², kar pomeni najmanj 250 "novih" prebivalcev ali "počitniških koristnikov" na zgolj 5.177 m² velikem zemljišču. V položaju, v katerem naj bi morala Občina z Odlokom "skorigirati" "nesmiselno" preteklo stavbno kategorizacijo kar 107 ha svojih površin, pri čemer naj bi vsi lastniki vseh 107 ha prej stavbnih zemljišč zahtevali isto, naj bi zahteva pobudnice pomenila, da bi morala Občina predvideti absurdno povečanje števila prebivalcev ali "počitniških uporabnikov" na svoji majhni površini. V tem primeru naj bi zasebni interes izničil javnega. Pobudnica naj ne bi navajala razlogov, zaradi katerih naj bi morala biti obravnavana drugače od drugih lastnikov, ki naj bi bili v istem položaju. Ugoditev zahtevi pobudnice naj bi pomenila izničenje občinskih pristojnosti za prostorsko urejanje.

3.Pobudnica se je opredelila do odgovora Občine. Navedbe Občine zavrača in vztraja pri svojih očitkih. Poudarja, da nima cilja maksimalno pozidati celotne površine zemljišč, temveč želi zgraditi le štiri manjše objekte. Navaja, da lahko Občina v prostorskem aktu natančno opredeli značilnosti objektov, katerih gradnja je dopustna. Ukrep popolne prepovedi gradnje naj ne bi bil sorazmeren.

4.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik