Jedro

Vsi prijavljeni na javni razpis morajo biti obravnavani enako, vendar je mogoče enako obravnavo preizkusiti zgolj, kolikor so razlogi za odločitev ustrezno obrazloženi, da se jih da preizkusiti in tudi primerjati z drugimi razlogi in izdanimi odločbami. Po presoji sodišča je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva v tolikšni meri, da ni mogoče preizkusiti njene materialne zakonitosti. Pomanjkljiva obrazložitev tudi ne zadosti določbi tretjega odstavka 119. člena ZUJIK, v kateri je določena zahteva "da morajo biti v poročilu strokovne komisije natančno navedeni razlogi za razvrstitev kulturnih programov oziroma kulturnih projektov, ki so predmet ocenjevanih ustreznih vlog".

Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi tožene stranke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe. Zato razlogov, ki jih toženka navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče pri presoji zakonitosti ni moglo upoštevati.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kulturo, št. 6220-116/2017/6 z dne 12. 6. 2017, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za kulturo je z izpodbijano odločbo zavrnilo vlogo za sofinanciranje projekta, ki jo je podala Občina Črna na Koroškem, za ureditev sprehajalne poti, prispele na Javni razpis za izbor projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih bo v letih 2017 - 2018 sofinancirala Republika Slovenija iz dela proračuna, namenjenega za kulturo (v nadaljevanju: spomeniško-varstveni projektni razpis, oznaka JPR2-SVP-2017-18). Iz obrazložitve izhaja, da je bila vloga tožnice pravočasna, popolna, in da je izpolnjevala pogoje za sodelovanje, pri čemer je bilo najvišje možno skupno število točk po kriterijih in dodatnih kriterijih, ki jih je bilo mogoče doseči, 25. Izbrani so bili tisti projekti in vlagatelji, ki so oddali ustrezne vloge in so bili ocenjeni višje. Glede na to, da je bilo prijavljenih vlagateljev vlog več kot je bilo razpoložljivih sredstev, je strokovna komisija glede vrednosti zaprošenih in vrednosti razpoložljivih sredstev predlagala prakso odobritve sofinanciranja, pri čemer je za sklop 1 določila prag 14 doseženih točk in sofinanciranje v višini od 80 do 95 % zaprošenih sredstev (gradbeni posegi), za sklop 2 pa je določila prag 10 doseženih točk in 100 % financiranje zaprošenih sredstev (restavratorski posegi).

2. Tožeča stranka je po oceni pristojne strokovne komisije dosegla skupno 5 točk, in sicer za kriterij 1 - 0 točk, za kriterij 2 - 1 točko, za kriterij 3 - 0 točk, za kriterij 4 - 3 točke in za kriterij 5 - 1 točko. Ker je strokovna komisija nato ugotovila, da predlagani projekt ni dosegel najnižjega seštevka točk, saj je dosegel le 5 točk, je odločila, da Občina Črna na Koroškem ni bila uvrščena v podporo možnosti sofinanciranja, glede na razpoložljiva proračunska sredstva, zaradi česar je vlogo tožnice zavrnila.

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo, ker meni, da kriteriji iz točke 1 in točke 5 niso bili pravilno ovrednoteni, pri čemer je za kriterij 1 bila po njeni oceni napačno ocenjena ogroženost spomenika, saj neurejeni del za katerega je bila podana vloga, predstavlja staro vaško jedro kraja, po katerem dnevno hodijo prebivalci in otroci, avtomobili pa ne vozijo, pri čemer je navedeno vaško jedro zelo poškodovano, saj so polomljeni robniki, asfaltna prevleka je dotrajana in polna lukenj in tako zaradi teh poškodb grozi nevarnost uničenja in porušitve, izgube spomeniško varovalnih lastnosti starega mestnega jedra, zaradi česar ocenjuje, da bi ji morala tožena stranka za navedeni kriterij določiti 5 točk in ne 0 točk. Tožeča stranka vlaga tožbo tudi zaradi nestrinjanja točkovanja pri kriteriju 5 saj meni, da je napačno ocenjena in ovrednotena pomembnost projekta zgolj na projekt lokalnega pomena, glede na to, da gre za obnovo starega vaškega jedra v katerem se nahaja tako Plečnikov spomenik, etnološki muzej in Olimpijska zbirka, zaradi česar prav tako meni, da bi morala komisija projektu tudi za ta kriterij dodeliti 5 točk, saj so vaška središča rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerega varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Vsled navedenega predlaga odpravo odločbe in vrnitev zadeve v postopek, saj meni, da je projekt bistveno nižje ocenjen kot je to določeno s kriteriji razpisne dokumentacije.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, vztraja pri tem, da je bil postopek voden pravilno in zakonito ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Med drugim poudarja, da strokovna komisija vloge ocenjuje skladno s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izvedbo sofinanciranja projektov, pri čemer meni, da je bila obrazložitev odločbe jasna in skladna z razpisom. Pojasnjuje, da je bilo v okviru razpisa ocenjevanih 145 projektov, kateri morajo biti vsi enako obravnavani in dodala dodatne obrazložitve glede posameznih kriterijev, pri čemer je glede kriterija 1 in razlogov za odločitev, ki so pojasnjeni na strani 3 odgovora na tožbo navedla, da gre pri obravnavanem projektu za del spomenika, ki je bil že uničen, ko je bil predhodno asfaltiran, zaradi česar predstavlja le posredno nevarnost za celoto. Glede kriterija 5 pa je pojasnila, da gre za projekt, ki je pomemben zgolj na lokalni ravni.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke, zaradi zavrnitve sofinanciranja programa RS za spomeniško-varstveni projektni razpis, JPR2-SVP-2017-18. Kot razlog za odločitev je tožena stranka navedla, da tožničin projekt ni dosegel praga točk, ki jih je določila strokovna komisija. Tožnica pa uveljavlja ugovore, da je strokovna komisija napačno ocenila posamezne kriterije in iz tega razloga tudi napačno sprejela odločitev.

7. Zakonska podlaga za odločanje v tej zadevi je Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK). Ta zakon v prvem odstavku 100. člena glede vprašanj postopkov javnega razpisa, kolikor teh vprašanj ne ureja sam, napotuje na smiselno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po določbah ZUP pa mora biti odločba obrazložena (prvi odstavek 214. člena ZUP). Če ni, je to dopusten razlog za vložitev tožbe v upravnem sporu v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK, po katerem je vložitev tožbe v upravnem sporu dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. To pomeni, da je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.1

8. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhajajo sicer kriteriji na podlagi katerih je strokovna komisija ocenila posamezni kriterij, pri čemer je tožeča stranka podala tožbo zgolj zaradi dveh kriterijev, kriterija 1 in kriterija 5. Sodišče je po pregledu obrazložitve glede kriterija 1 ugotovilo, da ni jasno kakšni so argumenti in pravno relevantno dejstvo na podlagi katerega je komisija ugotovila, da „_predvideni posegi ne zajemajo vsebin, ki bi na spomeniku bile kakorkoli ogrožene_“. Zgolj prepis besedila iz 9. točke razpisa 1 kriterija („_spomenik/predmet prijave ni ogrožen_“) ne zadošča za argumentacijo na podlagi katere bi bilo mogoče vsebino odločbe preizkusiti in na podlagi katere bi tožeči stranki bilo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo.

9. Nadalje sodišče ugotavlja, da po pregledu besedila iz 9. točke razpisa 5 kriterija („_projekt je pomemben na lokalni ravni in ima izkazane povezave z drugimi razvojnimi projekti in programi_“) enako ni jasno, zakaj je komisija ocenila, da gre zgolj za projekt na lokalni ravni in ne morda na regionalni in državni širši ravni, saj gre tudi v tem primeru zgolj za prepis besedila kriterijev iz razpisa, medtem ko iz odločbe ne izhajajo pravno relevantna dejstva in argumenti, na podlagi katerih je komisija opravila točkovanje tega kriterija. Komisija se namreč ni opredelila do dejstva, da gre za staro vaško jedro, v katerem je Plečnikov spomenik, etnološki muzej, Olimpijska zbirka in drugi zgodovinski spomeniki, ki vsekakor (lahko) presegajo zgolj lokalni pomen projekta in torej ni obrazložila, zakaj bi šlo zgolj za projekt lokalnega pomena. Tako predmetna odločba tudi v tem delu ni obrazložena in se je ne da preizkusiti.

10. Sodišče se strinja z navedbo tožene stranke, da morajo biti vsi prijavljeni na razpis obravnavani enako, vendar je mogoče enako obravnavo preizkusiti zgolj, kolikor so razlogi za odločitev ustrezno obrazloženi, da se jih da preizkusiti in tudi primerjati z drugimi razlogi in izdanimi odločbami. Po presoji sodišča je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva v tolikšni meri, da ni mogoče preizkusiti njene materialne zakonitosti. Pomanjkljiva obrazložitev tudi ne zadosti določbi tretjega odstavka 119. člena ZUJIK, v kateri je določena zahteva "_da morajo biti v poročilu strokovne komisije natančno navedeni razlogi za razvrstitev kulturnih programov oziroma kulturnih projektov, ki so predmet ocenjevanih ustreznih vlog_,".

11. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v postopku za izdajo izpodbijane odločbe zagrešila absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, kar pomeni, da je to v vsakem primeru razlog za odpravo odločbe, na katerega je dolžno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

12. Pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo, kot je to storila tožena stranka v odgovoru z dne 27. 9. 2017, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi tožene stranke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe. Zato razlogov, ki jih toženka navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče pri presoji zakonitosti ni moglo upoštevati.2

13. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku je ta organ po četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka.

14. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, sodišče na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave.

1 Enako sodba I U 315/2018 z dne 11. 2. 2020. 2 Enako sodbi I U 315/2018 z dne 11. 2. 2020 in I U 1755/2018 z dne 22. 1. 2020).