Jedro

Organ za BPP mora pri presoji vsake prošnje za BPP za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžnika in doseganju pravnih učinkov le-tega. Pri presoji razumnosti tožnikove prošnje bi bilo potrebno presoditi tudi okoliščine v zvezi z možnostjo uspeha s predlogom odpusta obveznosti, ki ga dolžnik lahko vloži do izdaje sklepa o zaključku stečajnega postopka. Po določbi 399. člena ZFPPIPP namreč odpust obveznosti ni dovoljen, če zanj obstojajo taksativno naštete ovire.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 690/2013 z dne 26. 9. 2013 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na 350,00 EUR odmerjene stroške upravnega spora v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 690/2013 z dne 26. 9. 2013 je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju Organ za BPP) odločil, da se prošnji prosilca A.A. ugodi in se mu dodeli redna brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) kot oprostitev plačila stroškov predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je prosilec dne 22. 2. 2013 vložil prošnjo za dodelitev BPP za oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Vlogi je priložil odločbo Centra za socialno delo Kočevje z dne 10. 12. 2012, potrdilo o vpisu v srednjo šolo za družinskega člana in dokazila o prezadolženosti. Organ za BPP je tekom postopka pridobil še dodatna dokazila na podlagi določbe 33. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Organ za BPP se nato sklicuje na relevantne določbe ZBPP (10., 11., 12., 13. in 23. člen) in ugotavlja, da znaša lastni dohodek prosilca in njegove družine v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje neto 3.729,43 EUR (neto plača prosilčeve žene, nadomestilo preživnine za družinskega člana, in izplačilo otroškega dodatka). Drugih prejemkov družina prosilca ni imela. Ker so po navedenem povprečni mesečni dohodki znašali 228,63 EUR, s tem ne presegajo višine dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka, ki glede na prvi odstavek 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) in Sklep o usklajeni višini minimalnega dohodka, od 1. 8. 2013 dalje znaša 265,22 EUR (dvakratnik je 530,44 EUR).

Organ za BPP je pri odločitvi kot pravno relevantno okoliščino upošteval dejstvo, da je zadeva pomembna za osebni in socialno ekonomski položaj prosilca, ki prosi za dodelitev BPP za oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Ker je prosilec slabega premoženjskega stanja in ne bi zmogel plačila stroškov stečajnega postopka je pomembno, da je teh stroškov oproščen. Ugotavlja še, da je prosilcu odobrena BPP kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v skladu z določbo 26. člena v zvezi z 28. členom ZBPP.

Zoper odločbo vlaga tožbo Državno pravobranilstvo na podlagi četrtega odstavka 34. člena ZBPP. Meni, da podatki spisov kažejo, da je prosilec slabega premoženjskega stanja in je vprašljivo, ali bodo upniki prišli vsaj do delnega poplačila terjatev. Zato bi morala tožena stranka po njenem mnenju iz predloženih dokazov zavzeti določeno oceno, česar pa ni storila. Ker je postopek osebnega stečaja urejen kot enoten postopek, znotraj katerega je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti, pa tožeča stranka meni, da bi moral organ za BPP pri presoji vsake posamične prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžnika in doseganju pravnih učinkov le tega, pri čemer pa obseg premoženja dolžnika po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Pri tem opozarja na odločbo Vrhovnega sodišča opr. št. X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013. Meni, da bi bil prosilec upravičen do brezplačne pravne pomoči le v primeru, če so izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti, česar pa tožena stranka ni ugotavlja. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremni tako, da prošnjo A.A. zavrne oziroma da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje ter odloči tudi o stroških glede na zakon oziroma Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Stranka z interesom A.A. je na poziv sodišča odgovoril, da ima premoženje, in sicer delnice ..., ki so vredne skupaj 1,70 EUR in zato ni potrebno ugotavljati, če so izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti. Navaja še, da tudi izpolnjuje pogoje za odpust obveznosti. Meni, da je tožba vložena prepozno in sodišču predlaga, naj jo zavrže. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker relevantna dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba je utemeljena.

ZBPP v 24. členu določa objektivne pogoje, pod katerimi se lahko odobri BPP. Presoja upravičenosti dodelitve BPP namreč vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se ta uveljavlja verjeten izgled za uspeh in ali jo je razumno sprožiti. Taka presoja, ki jo organu za BPP nalaga navedena določba ZBPP in jo je organ za BPP dolžan opraviti, pa ne sme preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti zadeve, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Tožena stranka te presoje v obravnavani zadevi ni opravila, pač pa je zgolj citirala zakonski tekst iz 24. člena ZBPP, kar glede na povedano ne zadostuje.

Po določbi 397. člena in prvega odstavka 398. člena ZFPPIPP se znotraj postopka osebnega stečaja izvede tudi postopek odpusta obveznosti pod pogojem, da je dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil tak predlog za odpust obveznosti. Postopek osebnega stečaja je tako urejen kot en postopek, znotraj katerega pa je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika. Za presojo razumnosti tožnikove vloge tako ni odločilen neobstoj premoženja stečajnega dolžnika, iz katerega bi bilo možno poplačilo njegovih upnikov, če se v postopku osebnega stečaja zasleduje tudi namen razbremenitve dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi, kot je že povedano, institut odpusta obveznosti stečajnega dolžnika. Organ za BPP mora zato pri presoji vsake prošnje za BPP za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžnika in doseganju pravnih učinkov le-tega. Pri presoji razumnosti tožnikove prošnje bi bilo potrebno presoditi tudi okoliščine v zvezi z možnostjo uspeha s predlogom odpusta obveznosti, ki ga, kot je že povedano, dolžnik lahko vloži do izdaje sklepa o zaključku stečajnega postopka. Po določbi 399. člena ZFPPIPP namreč odpust obveznosti ni dovoljen, če zanj obstojajo taksativno naštete ovire. Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno, da je po določbi prvega, drugega in tretjega odstavka 400. člena ZFPPIPP sodišče pristojno za odločanje o predlogu za odpust obveznosti stečajnega dolžnika. Pri odločanju o začetku postopka odpusta obveznosti preverja le obstoj ovir predhodne kaznovanosti in predhodnih odpustov obveznosti po 1. in 3. točki 399. člena ZFPPIPP, ki se opravi z vpogledom v evidence, ne da bi ob tem presojalo, ali obstoja ovira za odpust obveznosti iz 2. ali 4. točke 399. člena ZFPPIPP. Slednjo presojo namreč opravi pristojno sodišče le na ugovor stečajnega upravitelja ali upnika v že začetem postopku odpusta obveznosti, kot to določa prvi odstavek 402. člena in prvi odstavek 403. člena ZFPPIPP.

Ker je bilo v obravnavnem primeru vlogi za dodelitev BPP ugodeno, ne da bi se predhodno dejansko presojalo razumnost vloge v konkretnem primeru, ki se (glede na to, da po podatkih spisa premoženje prosilca dejansko ne obstoja) presoja tudi z vidika razumnosti predloga za odpust obveznosti stečajnega dolžnika, po mnenju sodišča presoja nerazumnosti iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP ni bila opravljena. To pa posledično pomeni, da materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno. Zato je bilo potrebno tožbi tožeče stranke ugoditi na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. V nadaljevanju naj tožena stranka ponovno odloči o zadevi skladno s pravnim mnenjem, izraženim v tej sodbi, na katerega je vezana na podlagi petega odstavka 64. člena ZUS-1. Glede na navedbe stranke z interesom, da je tožba vložena prepozno, je sodišče po vpogledu v predloženi upravni spis ugotovilo, da je bila odločba vročena tožeči stranki dne 1. 10. 2013, tožba pa je bila vložena dne 28. 10. 2013, kar pomeni, da je tožba s strani tožeče stranke vložena pravočasno.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.