U-I-126/03 -7

2. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Simona Lenarčiča iz Ljubljane na seji dne 2. decembra 2004 sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 6. in 9. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 - popr., 7/95 in 44/96) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 8. člena Zakona o dohodnini se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Iz pobudnikovih navedb izhaja, da plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 34. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 20/04 - v nadaljevanju ZPIZ-1-UPB2), po katerem se lahko v obvezno zavarovanje vključi tudi prostovoljno. Vendar se pobudniku plačana višina teh prispevkov ne odšteje v celoti od osnove za dohodnino, ki jo po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh) plačuje zaradi dohodkov iz avtorskih pravic, temveč predstavlja le olajšavo. Zato izpodbija člene 6, 8 in 9 ZDoh. Meni, da so v neskladju s 14. členom Ustave, ker na njihovi podlagi prispevki za prostovoljno zavarovanje niso izenačeni z obveznimi prispevki za obvezno zavarovanje, čeprav so zaradi dolžnosti plačevanja prav tako obvezni. Zato zatrjuje neenak položaj z redno zaposlenimi in samozaposlenimi, saj meni, da si enako kot oni zagotavlja svojo osnovno socialno varnost.

B.

V času trajanja postopka pred Ustavnim sodiščem je bil uveljavljen nov Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 54/04 in nasl. - v nadaljevanju ZDoh-1). Ker se bo dohodnina za leto 2004 odmerila še po določbah ZDoh (prvi odstavek 151. člena ZDoh-1), je Ustavno sodišče pobudniku priznalo pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti 6. in 9. člena ZDoh, ne pa tudi pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 8. člena ZDoh. Po ustaljeni ustavnosodni presoji je zahtevani pogoj pravnega interesa iz 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) izpolnjen, če bi ugoditev pobudi izboljšala pobudnikov pravni položaj. Da bi bilo tako v primeru ugoditve pobudi za oceno 8. člena ZDoh, iz pobudnikovih navedb ne izhaja. V 8. členu ZDoh določeno zmanjšanje dohodninske osnove, ki se nanaša na invalide, učence in študente ter zavezance po dopolnjenem 65. letu starosti, namreč ni v zvezi s prispevki za socialno varnost. Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo. Preizkusilo pa je pobudo za oceno ustavnosti 6. in 9. člena ZDoh.

Izpodbijani določbi opredeljujeta, kaj se všteva v osnovo za dohodnino (6. člen ZDoh) oziroma kaj jo zmanjšuje (6. in 9. člen ZDoh). Tako zmanjšujejo dohodninsko osnovo med drugim tudi prispevki za socialno varnost, ki so plačani ali na podlagi obvezne vključitve v obvezno zavarovanje (13. do 33. člen ZPIZ-1-UPB2) ali na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje (34. člen ZPIZ-1-UPB2), vendar ne v enaki višini. Če gre za prispevke, ki jih davčni zavezanec oziroma zavarovanec plačuje zaradi obvezne vključitve v obvezno zavarovanje, se dohodninska davčna osnova zmanjša za višino plačanih obveznih prispevkov (6. člen ZDoh). Če gre za prispevke, ki jih davčni zavezanec oziroma zavarovanec plačuje zaradi prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje, pa se davčna osnova ne zmanjša za višino plačanih prispevkov, temveč največ v višini 3 % dohodninske davčne osnove iz 6. člena ZDoh (tretji odstavek 9. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 9. člena ZDoh). Prav zaradi te različne višine zmanjšanja dohodninske osnove naj bi po pobudnikovem mnenju šlo za neskladje izpodbijane ureditve ZDoh z drugim odstavkom iz 14. člena Ustave.

Splošno načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave zahteva, da zakonodajalec bistveno enake položaje ureja enako, različne pa različno. Razlogi za različno davčno obravnavo stroškov, ki jih ima davčni zavezanec z zagotavljanjem socialne varnosti po določbah ZPIZ- 1-UPB2, temeljijo na različnosti pravnih in dejanskih položajev dohodninskih zavezancev oziroma zavarovancev. Ta je namreč neenak že pri samem vstopu v obvezno zavarovanje, saj davčni zavezanec v primeru, ko gre za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje (za razliko od primera, ko gre za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje), ne more izbirati, ali se bo ali se ne bo vključil v sistem obveznega zavarovanja. Prav tako v sistemu obvezne vključitve davčni zavezanec ne more izbirati osnove za plačevanje prispevkov, temveč mora v bistvu plačevati prispevke v odvisnosti od svojih prejemkov, medtem ko davčni zavezanec v sistemu prostovoljne vključitve lahko izbere osnovo, od katere bo plačeval prispevke. Ker iz navedenega izhaja, da je normativna različnost po ZDoh le odraz različnosti pravnih in dejanskih položajev dohodninskih zavezancev oziroma zavarovancev, je pobudnikovo zatrjevanje neenakosti neutemeljeno. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrnilo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj