Jedro

Umik tožbe pomeni tožnikovo razpolaganje z zahtevkom za pravno varstvo in v konkretnem upravnem sporu pomeni preklic zahteve za pravno varstvo. Izjava o umiku je torej procesno dejanje, ki ne more biti pogojno in ga ni mogoče preklicati. To pomeni, da tožnik z vlaganjem pravnih sredstev v postopku, v katerem je sam umaknil tožbo, ne more uspeti. Uspeti ne more niti s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. Gre namreč za poseben procesni institut, s katerim se odpravijo posledice zamude roka za opravo dejanja v postopku. Da je do zamude kakšnega roka v postopku prišlo, tožnik sploh ne zatrjuje. Zgolj s trditvijo, da je bil v tujini, pa tudi ni uspel izkazati relevantnih okoliščin, ki bi glede na določbo 24. člena ZUS-1 lahko predstavljale opravičen vzrok za zamudo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča I U 885/2016-12 z dne 21. 11. 2016 ter v zvezi z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Iz obrazložitve sledi, da je Upravno sodišče s sklepom I U 885/2016-8 z dne 20. 9. 2016 ustavilo postopek zaradi umika tožbe. Zoper ta sklep je tožnik vložil pritožbo in predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče je s sklepom I U 885/2015-12 z dne 21. 11. 2016 zavrglo tako pritožbo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Po drugem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko dejanja v postopku s pritožbo stranka opravlja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, zato je bila pritožba, ki jo je vložil tožnik sam, pravilno zavržena. Pravilno je bil zavržen tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker v postopku sploh ni prišlo do zamude roka. Tožnik je z vlogo z dne 15. 9. 2016 sam umaknil tožbo, kar je nepreklicljivo procesno dejanje, v posledici česar je bil izdan sklep o ustavitvi postopka. Organ je ocenil, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno ter da ni prišlo do kršitev pravil postopka, ki bi narekovale odpravo sklepa. Tožnik v prošnji ni navedel dejstev, ki bi kazala na nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, niti ni izkazal okoliščin, ki bi glede na določbo 24. člena ZUS-1 predstavljale opravičen razlog za zamudo roka oziroma dejanja v postopku. Postopek s pritožbo ter predlogom za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi s sklepom o ustavitvi postopka zato glede na določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) nima verjetnega izgleda za uspeh.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in sodišču predlaga, da mu samo dodeli brezplačno pravno pomoč za vložitev pravnih sredstev. V tožbi navaja, da so mu bile z zavrnitvijo prošnje kršene ustavne pravice. Njegova prošnja je povsem utemeljena, saj sodišče pritožbe, ki jo je vložil sam, ni vsebinsko obravnavalo. Dne 21. 10. 2016 je iz tujine vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je sodišče zavrglo, odvetnica pa bi lahko izkoristila to pravno sredstvo ob vložitvi pritožbe. Z zavrnitvijo prošnje mu je organ za brezplačno pravno pomoč onemogočil uspeh v postopku, saj sam ne more vlagati pravnih sredstev, denarnih sredstev za plačilo odvetnika pa nima.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita ter skladna s predpisi, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi odločbe natančno povzela dejansko stanje v zadevi in navedla utemeljene razloge za svojo odločitev, ki se jim sodišče v izogib ponavljanju pridružuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

6. Tožena stranka je pri presoji tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno izhajala iz določbe tretjega odstavka 11. člena ZBPP, po kateri se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavlja materialni oziroma premoženjski položaj prosilca, poleg tega pa se upoštevajo še drugi pogoji, določeni z navedenim zakonom. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji glede dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Opisana zakonska ureditev pomeni, da za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne zadostuje zgolj izpolnjevanje finančnih oziroma premoženjskih kriterijev, kot so predpisani v ZBPP, temveč mora biti kumulativno izpolnjen tudi tako imenovani objektivni pogoj.

7. Tožnik ne navaja dejstev, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, kot ga je v izpodbijani odločbi ugotovila tožena stranka. Ne v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne v tožbi ne zanika, da je 15. 9. 2016 podal izjavo o umiku tožbe v zadevi opr. št. I U 885/2016. Umik tožbe pomeni tožnikovo razpolaganje z zahtevkom za pravno varstvo in v konkretnem upravnem sporu pomeni preklic zahteve za pravno varstvo. Izjava o umiku je torej procesno dejanje, ki ne more biti pogojno in ga ni mogoče preklicati.(1) To pomeni, da tožnik z vlaganjem pravnih sredstev v postopku, v katerem je sam umaknil tožbo, ne more uspeti. Uspeti ne more niti s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. Gre namreč za poseben procesni institut, s katerim se odpravijo posledice zamude roka za opravo dejanja v postopku. Da je do zamude kakšnega roka v postopku prišlo, tožnik sploh ne zatrjuje. Zgolj s trditvijo, da je bil v tujini, pa tudi ni uspel izkazati relevantnih okoliščin, ki bi glede na določbo 24. člena ZUS-1 lahko predstavljale opravičen vzrok za zamudo.

8. Glede na navedeno so neutemeljeni pavšalni ugovori, ki se nanašajo na kršitev ustavnih pravic. Tožnik tudi ne more uspeti s tožbenim ugovorom, da je odločitev napačna. Kot že navedeno, samo težka finančna situacija tožnika glede na določbe ZBPP še ne zadošča za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Za njeno dodelitev morajo biti namreč izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji, ne le finančni.

9. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti oziroma nezakonitosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Ker so dejanske okoliščine, na katerih sloni odločitev, med strankama nesporne, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

11. V zvezi s tožnikovo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks sodišče še pojasnjuje, da se v skladu s četrtim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača in je torej prosilec oproščen njenega plačila že po samem zakonu.

opomba (1) : Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, 2008, str. 239-240