11. 9. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo skupine poslank in poslancev Državnega zbora, na seji 11. septembra 2014

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti druge alineje prvega odstavka in tretje alineje tretjega odstavka 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05), 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) ter tretjega odstavka 27. člena v zvezi s prvim odstavkom 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 23/14 in 50/14) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Skupina tridesetih poslank in poslancev Državnega zbora je 16. 1. 2014 vložila zahtevo za oceno ustavnosti v izreku navedenih določb Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP), Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) in Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Izpodbijane določbe naj bi bile v neskladju z 2., 3. in 120. členom Ustave.

2.Državni zbor je odgovoril na zahtevo, Vlada in Informacijski pooblaščenec pa sta v zvezi z zahtevo dala mnenje oziroma pojasnila. Državni zbor in Vlada Ustavnemu sodišču predlagata, naj odloči, da izpodbijane zakonske določbe niso v neskladju z Ustavo, s čimer se Informacijski pooblaščenec strinja, vendar primarno predlaga zavrženje zahteve. Odgovor, mnenje in pojasnila so bili skupini poslank in poslancev vročeni, nanje je odgovorila in vztrajala pri svojih stališčih iz zahteve.

3.Po drugi alineji prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa med drugim vloži tretjina poslancev Državnega zbora. V tej zadevi je torej upravičeni predlagatelj ob vložitvi zahteve obstajal. Vendar Ustavno sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti pazi na obstoj procesnih predpostavk, kar velja tudi za procesno predpostavko upravičenega predlagatelja. Ustavno sodišče postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa praviloma ne more niti začeti niti voditi po uradni dolžnosti.[1] Postopek, začet z vložitvijo zahteve, ne pomeni izjeme od tega splošnega pravila.

4.V obravnavani zadevi je zahtevo vložila skupina poslank in poslancev, ki so poslanski mandat izvrševali v mandatnem obdobju Državnega zbora 2011–2014. To mandatno obdobje se je izteklo 1. 8. 2014, ko se je po volitvah, ki so potekale 13. 7. 2014, konstituiral nov Državni zbor. Z dnem konstituiranja novega Državnega zbora je skupina poslank in poslancev prejšnjega sklica izgubila zakonsko podeljeno sposobnost biti predlagatelj postopka pred Ustavnim sodiščem.[2] V takšnem primeru Ustavno sodišče zahtevo zavrže. Tako je Ustavno sodišče odločilo (med drugim) že s sklepom št. U-I-356/07 z dne 2. 7. 2009 (Uradni list RS, št. 55/09, in OdlUS XVIII, 34). Iz razlogov, navedenih v navedenem sklepu, je treba tudi v tej zadevi zahtevo zavreči, ker upravičeni predlagatelj ne obstaja več.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Deisinger.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik

[1]Izjemi sta razširitvi postopka po 30. členu in drugem odstavku 59. člena ZUstS.

[2]Ob konstituiranju novega Državnega zbora je bil poslanski mandat ponovno potrjen le petnajstim podpisnikom zahteve, in sicer Francu Brezniku, Evi Irgl, Ljudmili Novak, Andreju Čušu, Vinku Gorenaku, Branku Grimsu, Danijelu Krivecu, Marku Pogačniku, Marijanu Pojbiču, Jožetu Tanku Mateju Toninu, Ivi Dimic, Jožefu Horvatu, Zvonku Lahu in Tomažu Liscu.