Jedro

V konkretnem primeru je tožeča stranka zamudila 8-dnevni rok, ki ga ji je dodelilo sodišče za dopolnitev nepopolne pritožbe, in sicer bi morala predložiti ustrezno pooblastilo za zastopanje stranke. Ne glede, da je bil 8-dnevni rok za predložitev ustreznega pooblastila sodni in ne zakonski rok, je tak rok prekluziven. Sodni rok je sicer res podaljšljiv, zakonski pa ne, vendar je za podaljšanje sodnega roka potrebno zaprositi pred iztekom le-tega, česar pa tožeča stranka ni storila. Ker stranka ne more podaljšati roka po tem, ko se je rok že iztekel, ne more niti na konkreten način (s tem, da po izteku roka opravi zamujeno procesno dejanje) podaljšati tega roka. Ker torej pritožba ni bila dopolnjena v podeljenem roku, jo je potrebno kot nepopolno zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrže. Vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik kot kupec od toženca kot prodajalca zahteval sklenitev kupoprodajne pogodbe za nepremičnino parc. št. ... – travnik, v izmeri 5358 m2, pripisano v vl. št. ... k. o. M. D. za ceno 102.259,00 EUR, ter izstavitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila za vpis tožnika pri navedeni nepremičnini v zemljiški knjigi kot lastnika. V II. točki izreka je ugodilo zahtevku tožene stranke po nasprotni tožbi (tam tožeče stranke) in dne 27. 1. 2003 sklenjeno predpogodbo št. ... in dne 16. 10. 2003 sklenjen aneks k tej predpogodbi med pravdnima strankama, in sicer tožečo stranko (po nasprotni tožbi toženo stranko) kot bodočim kupcem in toženo stranko (po nasprotni tožbi tožečo stranko) kot bodočim prodajalcem, razvezalo. V II. točki izreka je tožeči stranki naložilo v plačilo stroške pravdnega postopka v višini 3.417,67 EUR v 15 dneh pod izvršbo.

Zoper sodbo se je pritožil tožnik. V pritožbi, v kateri uveljavlja vse tri dopustne pritožbene razloge po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), navaja, da je sodišče podalo zmotno dokazno oceno o ključnem dejstvu – pridobitvi lokacijske dokumentacije. Sodišče je pogodbo razlagalo parcialno in ni sledilo pogodbeni volji pravdnih strank kot celote. Sodišče ni ugotavljalo, kdaj je tožnik zaprosil za lokacijsko informacijo, kar je ključnega pomena za razsojo. Sodišče je v skladu z 286. členom ZPP strankam dolžno predočiti, na katera pravno odločilna dejstva bo oprlo svojo odločitev. Tožnik je pogoj po predpogodbi (pribava lokacijske informacije) izpolnil. Razlogi sodišča o neizpolnitvi pogoja predpogodbe nasprotujejo ugotovitvam, da je bil prav pogoj pribave lokacijske dokumentacije za izgradnjo parkirišča in skladišča določen v korist tožnika, zato tega pogoja ni mogoče šteti v škodo tožniku. Drugačna razlaga ne vzdrži. Sklenitev pogodbe je zavračal toženec in to brez utemeljenih razlogov. Ne vzdrži pravne presoje niti razlogovanje, da postopek sklenitve pogodbe ni potekal v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, saj sta pravdni stranki sklepali pogodbo za zemljišče za gradnjo parkirišča in skladišča. Nejasni in arbitrarni so razlogi sodišča, da je tožnik imel namen kupiti predmetno zemljišče z namenom preprodaje in okoriščenja. V oči bode nasprotno, in sicer je bil toženec tisti, ki je tožnika ogoljufal in odstopil od pogodbe, ker je dobil neuradno informacijo o vrednosti 140 EUR za m2. Nejasni so tudi razlogi, da se tožnik ni opredelil do ponudbe toženca za prodajo 2.000 m2, saj je vendar tožnik vtoževal sklenitev kupoprodajne pogodbe. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokaz z zaslišanjem cenilca nepremičnin, zato razlogi o spremenjenih okoliščinah zaradi spremembe cene v tolikšnem obsegu, da bi bilo neekvivalentno obdržati pogodbo v veljavi, ne vzdržijo pravne presoje. Sodišče tudi ni upoštevalo cenilnega poročila v spisu, ki dokazuje, da je tožnik tožencu ponujal petnajstkrat višjo ceno, to pa je bilo tožencu znano, zato njegovo sklicevanje na spremenjene okoliščine ni ne dopustno ne utemeljeno. Sodišče je zaobšlo pogodbeno voljo strank, zato pogoja predložitve lokacijske informacije ni mogoče šteti tožniku v škodo, saj je bil navedeni pogoj vključen v predpogodbo z namenom varovanja tožnika. Če bi se izkazalo, da na zemljišču ni mogoče graditi parkirišča in skladišča, bi breme nosil tožnik in ne toženec, ki ne bi bil s tem v ničemer oškodovan. Pogoja predložitve lokacijske informacije ni mogoče šteti za bistvenega, toženčev odstop od namere sklenitve pogodbe je preuranjen, saj bi moral tožniku dopustiti dodaten primeren rok za izpolnitev obveznosti. Predlaga, da se zadeva vrne v ponovno odločanje s stroškovno posledico.

Toženec je v odgovoru na tožbo navajal, da je tožnikovo pritožbo potrebno zavreči oz. podredno zavrniti s stroškovno posledico.

Pritožba je nepopolna.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je pritožbo za tožečo stranko vložila odvetnica, ki se predstavlja kot tožnikova pooblaščenka šele v pritožbenem postopku. Ker k pritožbi ni predložila pooblastila za zastopanje tožnika, jo je prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 1. 4. 2008 pozvalo, naj v 8 dneh predloži ustrezno pooblastilo, sicer bo sodišče njeno pritožbo zavrglo. Odvetnica je sklep prejela dne 4. 4. 2008, kar je razvidno iz povratnice, pripete k list. št. ..., zato se je 8-dnevni sodni rok iztekel dne 12. 4. 2008, ker pa je bila na ta dan sobota, se je rok iztekel na prvi naslednji delovni dan, to je v ponedeljek, 14. 4. 2008. Odvetnica je pooblastilo sodišču poslala z navadno poštno pošiljko, kot je razvidno iz ovojnice, pripete k list. št. ..., pošiljka pa je k sodišču prispela šele 17. 4. 2008, kot izhaja iz dohodnega žiga na tej list. št., kar je prepozno.

Ne glede, da je bil 8-dnevni rok za predložitev ustreznega pooblastila sodni in ne zakonski rok, je tak rok prekluziven. Sodni rok je sicer res podaljšljiv, zakonski pa ne, vendar je za podaljšanje sodnega roka potrebno zaprositi pred iztekom le-tega (III. odstavek 110. člena ZPP), česar pa tožeča stranka ni storila. Glede na to, da stranka ne more predlagati podaljšanja roka po tem, ko se je rok že iztekel, ne more niti na konkludenten način (s tem, da po izteku roka opravi zamujeno procesno dejanje) podaljšati tega roka, kar je dosledno stališče v teoriji in sodni praksi. Res se v sodni praksi pojavljajo tudi drugačna stališča, po katerih se opravljeno procesno dejanje kljub zamudi sodnega roka šteje za pravočasno, če je opravljeno še preden je sodišče sprejelo svojo odločitev v zvezi z zamudo. O skladnosti tega stališča z ustavo je odločalo tudi ustavno sodišče (Up-191/01 z dne 13. 5. 2003), vendar je ustavno sodišče izrecno poudarilo, da se ne ukvarja s presojo materialno pravne pravilnosti.

V konkretnem primeru je tožeča stranka zamudila 8-dnevni rok, ki ga ji je dodelilo sodišče za dopolnitev nepopolne pritožbe, zato tega, ker za podaljšanje roka pred potekom roka ni zaprosila, ne more sanirati z nepravočasno dopolnitvijo. Glede na to, da je sodišče prve stopnje domnevno pooblaščenko tožnika pravilno pozvalo na dopolnitev pritožbe tako, da ji je določilo rok za predložitev pooblastila, in jo v skladu z II. odst. 98. čl. ter II. in IV. odst. 108. čl. ZPP poučilo o posledicah zamude, vendar pritožbe kot nepopolne ni zavrglo že samo, je pritožbo tožeče stranke kot nepopolno na podlagi 352. člena ZPP zavrglo sodišče druge stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške v zvezi s pritožbenim postopkom. Tožeča stranka s pritožbo namreč ni uspela (I. odst. 154. čl. v zv. s I. odst. 165. čl. ZPP), odgovor tožene stranke pa ne predstavlja potrebnega dejanja v tem postopku, zato stroški za sestavo te vloge niso bili potrebni (I. odst. 155. čl. ZPP) in jih krije tožena stranka sama.