Jedro

Kadar je stečajni postopek začet nad upnikom, prekinitev izvršilnega postopka ni potrebna. Izvršilni postopek zaradi potrebe hitre in učinkovite izvršbe v osnovi temelji na načelu stroge formalne legalitete. Izvršilno sodišče zgolj formalno izvršuje, ne pa vsebinsko presoja sodne odločbe, ki so izvršilni naslov za dovolitev izvršbe. Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo (takoimenovane judikatne terjatve) zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice in dolžnici naložilo plačilo upnikovih ugovornih stroškov v višini 5.500,00 SIT. Dolžnica v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje navaja, da sodišče ni upoštevalo, da je upnica družba M. d.o.o., v stečaju in da je za izterjavo terjatve potekel zastaralni rok. Tudi ni upoštevalo njene prošnje za dostavo zapisnika iz razprave dne 12.11.2001, iz katerega je razvidno, da se sodba in ugotovljena dejstva na razpravi razhajajo. Pri upnici direktnoj je neštetokrat prosila za rešitev reklamacij njihovih storitev, a ni nikoli dobila odgovora. Upnica se vedno posluži kar sodne poti, čemur verjetno botruje njeno prepričanje v uspeh na sodišču. Zaradi slabih storitev oziroma nevzdrževanja upnica že nekaj časa ni več upravnica njihovih blokov. Pritožba ni utemeljena. Pravne posledice začetka stečajnega postopka v izvršilnem postopku določa Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL; Ur.l. RS, št. 67/93 - 58/2003). Prvi odstavek 111. člena tega zakona določa, da od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika ukrepov zavarovanja niti prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina, taki postopki, ki so že v teku, pa se v skladu z 2. odstavkom istega člena tega zakona prekinejo. Če je imela pritožnica v mislih, da bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru izvršilni postopek prekiniti, ker je bil dne 5.6.2003 nad upnico začet stečajni postopek, to ne drži. Kadar je stečajni postopek začet nad upnikom, glede na določbo 111. člena ZPPSL prekinitev ni potrebna. Kar zadeva napako v uvodu izpodbijanega sklepa glede naziva upnice, pa ta ne vpliva na pravilnost ali zakonitost sklepa sodišča prve stopnje, saj gre le za pisno pomoto, ki jo lahko sodišče vsak čas odpravi (primerjaj 366. člen ZPP v zvezi s 328. členom ZPP). Sicer pa je treba pritožnici pojasniti, da izvršilni postopek zaradi potrebe hitre in učinkovite izvršbe v osnovi temelji na načelu stroge formalne legalitete. Izvršilno sodišče zgolj formalno izvršuje, ne pa vsebinsko presoja sodne odločbe, ki so izvršilni naslov za dovolitev izvršbe. V obravnavanem primeru je imela upnica skladno z ustavno pravico do sodnega varstva pravico, da izvršilnemu sodišču predlaga prisilno izvršitev sodbe Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. P 385/97 z dne 12.11.2001, saj očitno dolžnica tistega, kar ji je bilo naloženo, ni izpolnila prostovoljno. Ta njena pravica ne bi zastarala vse do leta 2011, saj vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo (takoimenovane judikatne terjatve) zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok (379. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 - 88/99, v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika, Ur.l. RS, št. 83/2001). To je pritožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Iz navedenih razlogov je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžničinega ugovora povsem pravilna. Pritožbo dolžnice je pritožbeno sodišče zavrnilo in v skladu z določbo 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 36/2004 - drugo uradno prečiščeno besedilo) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 40/2004 - prvo uradno prečiščeno besedilo) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.