Jedro

V kolikor je dejansko stanje glede ene izmed zakonsko določenih navedenih predpostavk nepopolno ugotovljeno, je potrebno le-to najprej razčistiti, šele nato pa lahko sodišče v primeru neizkazane verjetnosti le-te, predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, na da bi se poprej ukvarjalo z verjetnostjo obstoja terjatve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se toženi stranki prepovedalo odsvojitev, obremenitev in vsako razpolaganje z nepremičnino parc št. 170/4, vpisano v vl. št. 446 k.o. do 1/2 ter to prepoved vpisalo v zemljiško knjigo. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje oziroma naj sklep spremeni tako, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Pritožniki grajajo odločitev prvega sodišča, češ da tožeča stranka ni izkazala nevarnosti, da bo toženec hišo prodal.Pritožniki vnovič opozarjajo, da se toženec do vseh svojih otrok vede grdo in jih iz hiše celo fizično podi. Toženec je v hišo pripeljal že več kupcev. To vedo povedati tudi sosedje v vasi. Sploh pa toženec tega niti ne zanika in je v pravdni zadevi IV P 478/98 Okrajnega sodišča v Ljubljani to izjavil celo na sodišču. Na ta način pa bi tožnikom nastala nenadomestljiva škoda. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se prvo sodišče ni ukvarjalo z obligatornim pogojem za izdajo začasne odredbe, t.j. z obstojem verjetnosti terjatve (272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Tako je ravnalo zato, ker je štelo, da ni podana nobena od v nadaljevanju istega člena navedenih predpostavk, saj mora poleg obligatornega pogoja upnik izkazati za verjetno vsaj eno izmed teh. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje v obravnavani zadevi nepopolno ugotovljeno. Tožniki so namreč zatrjevali obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena. Prvo sodišče je štelo, da tožniki niso izkazali konkretne nevarnosti, marveč so zgolj pavšalno zatrjevali, da toženec začenja z aktivnostmi za prodajo hiše. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so tožniki kot dokaz svojih trditev predlagali vpogled v spis Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 478/98. Sodišče tega dokaza ni izvedlo, čeprav ga ni izrecno zavrnilo. Pritožniki v pritožbi poudarjajo, da je v zadevi, ki se vodi pod navedeno opravilno številko, toženec na naroku izjavil, da namerava hišo prodati. Ob takšnem stanju stvari pa bi bila nevarnost nedvomno izkazana. Ker je dejansko stanje glede te predpostavke nepopolno ugotovljeno in ker se prvo sodišče iz že navedenih razlogov ni ukvarjalo z verjetnostjo obstoja terjatve, je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti. V novem postopku bo moralo prvo sodišče pribaviti zgoraj nevedeni spis, ki so ga tožniki že v tožbi predlagali kot dokaz. Šele v primeru, če se bo izkazalo, da tudi po tako izvedenem postopku predpostavka nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena, ne bo verjetno izkazana, se sodišču v postopku za izdajo začasne odredbe ne bo potrebno ukvarjati z verjetnostjo obstoja same terjatve. Pritožbeno sodišče zgolj zaradi nedvoumnosti dodaja, da je vrstni red postopanja lahko tudi obraten.