Jedro

Prizadeto podjetje, ki je zoper odločbo revizijskega organa upravičeno vložiti tožbo v pravdnem postopku, je tisto podjetje, v katerem je bil opravljen postopek revizije in kateremu so bili z revizijsko odločbo naloženi ukrepi za odpravo ugotovljenega oškodovanja družbene lastnine, oz. tudi tisto podjetje, ki je bilo na podlagi revizijske odločbe zavezano k uskladitvi pravnih poslov in knjiženj.

Z uskladitvami pravnih poslov in knjiženj se pravna razmerja med delničarji oz. pravice, ki so za delničarje nastale z izdajo delnic, ne spremenijo, saj gre pri knjiženjih (računovodskih izkazih) zgolj za zagotovitev ustreznega izkazovanja terjatev iz naslova oškodovanja premoženja podjetja in s tem posredno tudi višine družbenega kapitala ali pa neposrednega izkazovanja višine družbenega kapitala. Z izkazovanjem v računovodskih izkazih podjetja namreč pravica oz.

pravno razmerje ne nastane niti se ne spremeni.

Izrek

1. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Tožena stranka sama trpi stroške pritožbenega odgovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožeče stranke, pri čemer ji je naložilo povrnitev 725.420,00 SIT pravdnih stroškov tožene stranke in 349.600,00 SIT pravdnih stroškov stranske intervenientke, obojih z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.9.1998 do plačila.

Zoper navedeni sklep se je pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge (iz 1. odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) ter predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Pri tem ni opredeljeno navedla pritožbenih stroškov (2. odstavek 164. člena ZPP), povračilo katerih je sicer zahtevala (1. odstavek 164. člena ZPP).

Pritožba je bila vročena toženi stranki in njeni stranski intervenientki, vendar je nanjo odgovorila le tožena stranka (po pooblaščenki). Prerekala je neutemeljene navedbe v pritožbi in predlagala zavrnitev le-te. Pri tem je priglasila stroške pritoženega odgovora ("skupaj z ustreznimi zakonitimi zamudnimi obrestmi").

Pritožba ni utemeljena.

1.) Odločba, izdana v postopku revizije po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP), je odločba, izdana v upravnem postopku. Zato je treba zakonitost postopka, v katerem je bila izdana, presojati po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZSUP), če ZLPP nima posebnih določb. Posebni določbi pa sta določbi 2. in 5. odstavka 48.b člena ZLPP, po katerih zoper odločbo ni pritožbe niti upravnega spora, pač pa jo je mogoče izpodbijati s tožbo v pravdnem postopku (prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 11.1.1995, opr. št. III Ips 32/95).

To pomeni, da za vložitev tožbe v pravdnem postopku ni pomembno, da je bila tožeči stranki s sklepom pravne prednice tožene stranke z dne 19.2.1996, št. 380-106/5049130 (priloga A3) priznana lastnost stranke in s tem pravica do sodelovanja v (upravnem) postopku, pač pa je pomembno, ali je tožeča stranka oseba, ki je po 5. odstavku 48.b člena ZLPP upravičena vložiti tožbo.

Sodišče druge stopnje (tako kot sodišče prve stopnje) ocenjuje, da tožeča stranka ni upravičena vložiti tožbe v pravdnem postopku, saj ni prizadeto podjetje, tj. podjetje, v katerem bi bil opravljen postopek revizije (prim. 1. odstavek 48. člena ZLPP), oz. podjetje, kateremu bi bili z revizijsko odločbo naloženi ukrepi za odpravo ugotovljenega oškodovanja družbene lastnine (prim. 2. odstavek 48.b člena ZLPP). Prav tako pa ni pravna oseba, ki bi bila na podlagi revizijske odločbe zavezana k uskladitvi pravnih poslov in knjiženj (prim. 2. odstavek 48.b člena v zvezi s 1. odstavkom 48.b člena ZLPP). Zato ji v upravnem postopku tudi ni bila vročena revizijska odločba (priloga A7).

2.) Tožena stranka je pristojna za izdajo odločbe o ukrepih (oz. uskladitvah), ki so bili naloženi z izpodbijano revizijsko odločbo (zato da se zagotovi pravilno izkazovanje družbenega kapitala). Gre za posebno zakonsko pristojnost tožene stranke, da sama v potrebnem obsegu zahteva izvedbo ukrepov (oz. uskladitev), in sicer ne glede na to, če ti učinkujejo na pogodbe z drugimi osebami (oz. v konkretnem primeru na lastninske in korporacijske pravice tožeče stranke) - prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 5.11.1998, opr. št. III Ips 87/98. Sicer pa iz ekspertnega mnenja dr. Nine Plavšakove, ki ga je predložila tožeča stranka (priloga A10), izhaja, da se z revizijsko odločbo naloženimi uskladitvami oz. knjiženji (in njihovo prisilno izvršitvijo (priloga C4)) pravna razmerja med delničarji oz. pravice, ki so za delničarje nastale z izdajo delnic, ne spremenijo (stran 3-4, 2.). Ukrepi za pravilno izkazovanje (višine oz. vrednosti) družbenega kapitala so namreč ustrezna knjiženja (po 48.c členu ZLPP), ki v računovodskih izkazih podjetja zagotovijo ustrezno izkazovanje terjatev iz naslova oškodovanja premoženja podjetja in s tem posredno tudi višine družbenega kapitala ali pa neposredno izkazovanje višine družbenega kapitala. Z izkazovanjem v računovodskih izkazih podjetja pa pravica oz. pravno razmerje ne nastane niti se ne spremeni (stran 2, 2.).

3.) Zato je naslovno sodišče na podlagi 2. točke 380. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (1. točka izreka).

4.) Ker pravna naziranja tožene stranke v odgovoru na pritožbo niso prispevala k boljši razjasnitvi zadeve (in s tem k odločitvi), je naslovno sodišče štelo, da odgovor na pritožbo ni bil potreben (po 155. členu ZPP). Zato je na podlagi 1. odstavka 166. člena ZPP sklenilo, da tožena stranka sama trpi stroške le-tega (2. točka izreka).