Jedro

Prvo sodišče je po toženčevi smrti izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka, to pa proti pokojnemu tožencu, kot je razvidno iz uvoda sklepa, ter ustavilo postopek. Iz izreka sklepa ni razvidno, zoper katere osebe kot toženo stranko (v tem primeru dediče umrlega toženca) se postopek nadaljuje. Odločitev je napačna, saj prekinjenega postopka ni mogoče nadaljevati zoper umrlo toženo stranko. V obsegu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na zahtevek za preživnino za čas od vložitve tožbe do toženčeve smrti, je zahtevana preživnina denarna terjatev, zato je napačno stališče prvega sodišča, da gre tudi v tem delu za osebno obveznost pokojnega toženca.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v I. in II. točki v delu, ki se nanaša na tožbeni zahtevek za plačilo preživnine za čas od vložitve tožbe do toženčeve smrti ter povrnitev pravdnih stroškov in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. V ostalem se pritožba zavrže (v delu, v katerem se postopek nanaša na tožbeni zahtevek za dodelitev mld. A. A. tožnici v varstvo in vzgojo, za plačevanje preživnine po toženčevi smrti ter za ureditev stikov med mld. A. A. in toženo stranko).

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo pravdni postopek, ki je bil prekinjen s sklepom z dne 17.12.2015, ter nato ustavilo postopek.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je toženec umrl 15.10.2015, nato pa je bil postopek prekinjen. Sklep o nadaljevanju postopka bi moral postati pravnomočen, predno je sodišče odločilo o njegovi ustavitvi. Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Če bi sodišče pravilno odločilo o nadaljevanju prekinjenega postopka, bi tožeča stranka sprejela odločitev sodišča v delu, ki se nanaša na ustavitev postopka glede dodelitve otroka v varstvo in vzgojo ter glede določitve stikov. Napačno pa je stališče sodišča v delu, v katerem je ustavilo postopek glede določitve preživnine in glede stroškov postopka. Preživnina je nečista denarna terjatev. Zato je napačno stališče, da gre pri preživnini za naravno in strogo osebno obveznost zavezanca. Toženec je bil po zakonu dolžan preživljati mladoletnega sina A. A. Sodišče bi moralo preveriti, kdo so dediči umrlega toženca. Sodišče bi moralo zahtevek meritorno obravnavati vsaj glede zahtevka za določitev preživnine za čas od vložitve tožbe do dneva toženčeve smrti, zato bi moralo postopek nadaljevati z dediči na pasivni strani.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Prvo sodišče je po toženčevi smrti izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka, to pa proti pokojnemu tožencu, kot je razvidno iz uvoda sklepa, ter ustavilo postopek. Iz izreka sklepa ni razvidno, zoper katere osebe kot toženo stranko (v tem primeru dediče umrlega toženca) se postopek nadaljuje. Odločitev je napačna, saj prekinjenega postopka ni mogoče nadaljevati zoper umrlo toženo stranko. V obsegu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na zahtevek za preživnino za čas od vložitve tožbe do toženčeve smrti, je zahtevana preživnina denarna terjatev, zato je napačno stališče prvega sodišča, da gre tudi v tem delu za osebno obveznost pokojnega toženca. Prvo sodišče bi moralo ugotoviti dediče pokojnega toženca ter jih pozvati, da prevzamejo pravdo v delu, ki se nanaša na vtoževano preživnino za čas od vložitve tožbe do dneva toženčeve smrti ter plačilo pravdnih stroškov (prvi odstavek 208. člena ZPP).

5. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na vtoževano plačilo navedenih preživninskih zneskov ter pravdnih stroškov in v tem obsegu zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

6. V ostalem delu (dodelitev otroka, preživnina po toženčevi smrti in ureditev stikov) je stališče prvega sodišča pravilno (da gre za vprašanje osebnih, neprenosljivih obveznosti). Kljub procesno napačnemu postopanju prvega sodišča, tožnica ne more imeti pravnega interesa za pritožbo v tem delu, saj se njen pravni položaj ne more izboljšati. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu zavrglo pritožbo kot nedovoljeno (četrti odstavek 343. člena in 1. točka 365. člena ZPP).

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 165. čelna ZPP).