Jedro

Razpolaganje enega od zakoncev s posameznimi stvarmi iz skupnega premoženja, nima za posledico ničnosti (52. in 54. člen ZZZDR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 07.08.1978, overjena na Temeljnem sodišču v Novem mestu, enoti v Črnomlju dne 10.08.1978 in sklenjena med pokojnim N. Š. in tožencem, ni veljavna, zaradi česar naj bi iz te pogodbe tožencu ne nastale nobene pravice. Istočasno pa je ugotovilo, da je prva tožnica solastnica do ene polovice nepremičnin s parcelo št. 69 in 1339, vložek št. 29 k.o... in na teh zemljiščih stoječih stavb zaradi pridobivanja s skupnim delom in sredstvi v zakonski skupnosti s pokojnim N. Š. Ugotovilo je tudi, da je zapustnik nezakonito razpolagal z nepremičninami s tem, da je tožencu s pogodbo o dosmrtnem preživljanju zapustil tudi te nepremičnine in pogodbo o dosmrtnem preživljanju z dne 07.08.1978 glede teh nepremičnin razveljavilo. Tožencu je naložilo, da mora dovoliti vknjižbo lastninske pravice prve tožnice pri spornih nepremičninah in tudi ugotovilo, da tožnicama pripada nujni dedni delež vsaki do ene desetinke preostalega premoženja, ki je bilo predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, s posledično dolžnostjo toženca, da tožnicama dovoli ustrezno vknjižbo v zemljiški knjigi.

Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu, ki se nanaša na pravno veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 07.08.1978, sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Sicer pa je ugodilo pritožbama toženca in sodbo sodišča prve stopnje (ter popravni sklep o pravdnih stroških) v izreku o podrejenem tožbenem zahtevku razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo z navedbo revizijskih razlogov iz prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (v nadaljevanju ZPP) in predlaga razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje tudi v njenem prvem delu, ki se nanaša na zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka in vrnitev zadeve tudi v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje. Iz spisa ni razvidno, da bi katerakoli od pravdnih strank trdila, da sta zakonca Š. (tožnica R. in pokojni N.) kadarkoli sklenila veljaven dogovor, da bo samo eden od njiju upravljal in razpolagal s skupnim premoženjem. Zato je sklicevanje na določbo 52. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) pravno zgrešeno. Tožnici s tožbo nista zahtevali razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju, temveč ugotovitev, da ni veljavna že od samega začetka. Pogodbe torej ne izpodbijata iz razlogov, ki jih določa Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Sodba sodišča prve stopnje, pa tudi izpodbijana sodba, ne vsebujeta razlogov, ki bi pojasnili, zakaj je osporavana pogodba opredeljena kot pogodba o dosmrtnem preživljanju po 117. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), ko pa v njej manjka bistvena sestavina - dolžnost preživljanja. Sicer pa je odločitev, ki jo vsebuje izpodbijana sodba, nepravična, saj postavlja tožnico v položaj in vlogo nekdanje dekle na kmetiji.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev, temelječih na vsebini sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, je v izpodbijani sodbi sprejeto pravilno pravno stališče, po katerem pokojni N. Š. kot zakonec prve tožnice R. Š. ni razpolagal z nedoločenim deležem na skupnem premoženju (54. člen ZZZDR), temveč s posameznimi stvarmi (četudi z vsemi stvarmi, ki so sodile v skupno premoženje zakoncev in njegovo posebno premoženje). Zato je pravna podlaga za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku, po katerem naj bi se ugotovilo, da pogodba o dosmrtnem preživljanju ni veljavna in naj bi iz nje za toženca ne nastale nobene pravice, v določbi 52. člena ZZZDR, ne pa v prej omenjeni določbi 54. člena zakona. V tem okviru se revizijsko sodišče strinja z razlago izpodbijane sodbe, po kateri tožeča stranka sporni pogodbi o dosmrtnem preživljanju vsebinsko očita ničnost, za kar pa v ugotovljenih dejstvih ni na razpolago dejanskih ugotovitev. Navedena pravna razlaga za izpodbijano odločitev o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka zadošča: ne glede na podrejeno uporabo določbe 117. člena ZOR o prenehanju pravice do zahtevka na razveljavitev izpodbojne pogodbe namreč tožeča stranka v tožbeni trditveni podlagi niti ni zatrjevala okoliščin, ki bi terjale razmislek o obstoju pravno upoštevnih razlogov izpodbojnosti pogodbe.

Sicer pa izpodbijana sodba vsebuje vse potrebne razloge o odločilnih dejstvih, tudi tistih, ki se nanašajo na ugovor, da sporna pogodba z dne 07.08.1978 ne more predstavljati pogodbe o dosmrtnem preživljanju v skladu z določbo 117. člena ZD. Tožeča stranka je sodbo sodišča prve stopnje izpodbijala s pravno razlago, da je pri njeni sklenitvi prišlo do razpolaganja z nedoločenima deležema zakoncev na skupnem premoženju. Ob ugotovitvi, da temu ni tako - toženec je razpolagal s posameznimi stvarmi je sprejemljiva razlaga, da ni bistvenega pomena, kakšen obseg obveznosti je s pogodbo toženec prevzel ter kako se je pogodba izvrševala.

Izpodbijani sodbi tako ni mogoče očitati niti zmotne uporabe materialnega prava niti zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi česar je bilo treba neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).