Jedro

Bolezen je pri udeležencu v akutnem zagonu in v celoti obvladuje njegovo ravnanje. Ukinjen je stik z resničnostjo, v posledici česar je hudo motena njegova sposobnost obvladovati svoje ravnanje.

Vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami zdravljenja, saj v tej fazi bolezni, do katere je udeleženec povsem nekritičen, zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje ali zdravljenje z nadzorovano obravnavo, vezano na sodelovanje udeleženca, ne bi bilo učinkovito.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se udeleženca A. A. zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice do dne 15. 9. 2020. 2. Zoper odločitev je udeleženec po zastopnici vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in udeleženca odpusti iz bolnišnice, podredno pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da se z odločitvijo in razlogi sodišča ne strinja, tudi ne z ugotovitvami sodnega izvedenca psihiatra. Pred sprejemom na prisilno zdravljenje ni huje ogrožal svojega zdravja ali zdravja drugih, svojega življenja ali življenja drugih, niti ni sebi ali drugim povzročal hude premoženjske škode. Ne strinja se z ugotovitvijo izvedenca, da naj bi imel zaradi duševne motnje hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Glede tega sklep nima potrebnih konkretnih razlogov. Izrazil je pripravljenost, da bi se zdravil ambulantno in torej ni odklanjal zdravljenja, zato bi sodišče lahko izreklo tudi milejši ukrep. Zmoten je torej zaključek sodišča, da odklanja vsakršno psihiatrično zdravljenje. Glede na povedano je sodišče neutemeljeno poseglo po najstrožjem zakonskem ukrepu, pri čemer zanj podaja le posplošene razloge.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s prvim odstavkom 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, pri čemer mora biti to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. 5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj pogojev za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih in odločilo, da se udeleženca pridrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom še do 15. 9. 2020. Odločitev je materialnopravno pravilna, sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, očitanih bistvenih kršitev določb postopka ni zagrešilo in tudi ne tistih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1).

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil udeleženec prvič prisilno hospitaliziran v letu 2015, kasneje pa v psihiatrični bolnišnici, do obravnavanega pridržanja 19. 7. 2020, še trikrat.1 Pritožnik konkretno ne izpodbija (že ob prejšnjih pridržanjih) ugotovljene diagnoze shizoafektivne psihoze, ki je po prepričljivi ugotovitvi izvedenca psihiatrične stroke (skladni z ugotovljenim dejanskim stanjem), spet v akutni fazi.

7. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožba konkretno ne izpodbija, je udeleženec takoj po predhodnem odpustu2 prenehal jemati predpisano terapijo, hodil je po K., šel je na srbsko ambasado, na RTV, kjer je hotel, da objavijo njegov prispevek, govoril je, da sodeluje z vlado, nihče ni vedel, kje je, s taksijem se je odpravil na PP in samo za taksi plačal 50,00 EUR, nič ni spal, hodil je okrog in klicaril ljudi. Dne 19. 7. 2020 (ko je bil ponovno prisilno pridržan) je prišel v Zdravstveni dom in v prostorih urgentne službe oviral sprejem klicev na 112, s čimer je preprečeval delovanje urgentne službe in kljub večkratnim pozivom, prostorov ni hotel zapustiti, zahteval je, da se z reševalnim vozilom odpeljejo do njegovega stanovanja, saj da ima tam zaprto zdravnico. Ob zaslišanjih (dne 22. 7. 2020 in dne 4. 8. 2020) je še vedno navajal nanašalne, preganjalne in veličastne blodnje (prepričan je, da delajo na njem poizkuse in ogrožajo njegovo zdravje). Iz izvedenskega mnenja, ki ga tudi pritožbeno sodišče v celoti sprejema, izhaja, da je udeleženec še vedno psihotičen, privzdignjen, maniformen, z nanašalno in blodnjavo simptomatiko, znižano frustracijsko toleranco, da je do svoje bolezni popolnoma neuvideven in nepripravljen do sodelovanja pri zdravljenju.3

8. Ugotovljeno nedvomno potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je bolezen pri udeležencu v akutnem zagonu in v celoti obvladuje njegovo ravnanje, da je ukinjen stik z resničnostjo, v posledici česar je hudo motena njegova sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Sklep ima o tem tudi dovolj razlogov (14. točka obrazložitve v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem). S svojim ravnanjem najmanj huje ogroža svoje zdravje (do svojega stanja je popolnoma neuvideven, nepripravljen do sodelovanja pri zdravljenju4), pred zadnjo hospitalizacijo pa je z oviranjem urgentne službe v Zdravstvenem domu, ogrožal tudi zdravje drugih. Da je takšno njegovo ravnanje posledica duševne motnje, pa tudi ne more biti dvoma.

9. Glede na vse povedano je utemeljen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami zdravljenja, saj v tej fazi bolezni, do katere je udeleženec povsem nekritičen, zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje ali zdravljenje z nadzorovano obravnavo, vezano na sodelovanje udeleženca, ne bi bilo učinkovito. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi sledilo mnenju izvedenca, da se udeleženca zadrži na zdravljenju še za čas šestih tednov, zaradi stabilizacije zdravstvenega stanja.5

10. Ker so torej podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Dne 10. 9. 2019, dne 15. 3. 2020 in dne 3. 6. 2020. 2 8. 7. 2020, glej pridruženi spis Pr 107/2020. 3 Primerjaj tudi psihiatrično dokumentacijo v zvezi s trenutnim zdravljenjem (priloge A1 do A3). 4 Ki je v tej fazi nujno potrebno na zaprtem oddelku, zato so pritožbene trditve o pripravljenosti udeleženca za ambulantno zdravljenje, za odločitev nerelevantne. 5 Ob upoštevanju, da je po prejšnjih hospitalizacijah, ki so trajala en mesec, hitro prišlo do poslabšanja stanja - glej opombo št. 1.