Jedro

Glede na vsebino sklepa o postavitvi izvedenca, ne more biti dvoma, da je sodišče izvedencu naložilo eno nalogo, to je cenitev in predlog delitve nepremičnin, katerih solastniki so udeleženci postopka in da gre zato lahko le za eno izvedensko mnenje in za eno cenitev, ki je obsegala (le) dve nepremičnini. Tega ne more spremeniti niti zapis sklepa (naloga je zapisana v dveh alinejah - ena pod drugo, gre torej le za večjo preglednost naloge - nepremičnini različnih k.o. sta vpisani vsaka pod svojo alinejo), kot to zmotno razloguje pritožba, niti dejstvo, da se nepremičnini nahajata na različnih lokacijah (na Primorskem in Gorenjskem), niti da je za objekt na eni nepremičnini izdelan predlog fizične delitve in da so novo nastale enote tržno ovrednotene. Te okoliščine se upoštevajo pri odmeri potnih stroškov oz. zahtevnosti mnenja.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se: - v prvem odstavku izreka znesek 667,29 EUR nadomesti z zneskom 733,29 EUR - v drugem odstavku izreka znesek 146,80 EUR nadomesti z zneskom 161,32 EUR - v tretjem odstavku izreka znesek 814,09 EUR nadomesti z zneskom 894,61 EUR, v ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) sklenilo: - da se sodnemu izvedencu gradbene stroke I.Z. za opravljeno izvedensko delo odmeri nagrado in nadomestilo za stroške v skupni višini 667,29 EUR (prvi odstavke izreka); - da se obračuna 22 % DDV od odmerjene nagrade v višini 146,80 EUR, ker je sodni izvedenec zavezanec za plačilo DDV (drugi odstavek izreka); - da plačilo skupnega zneska v višini 814,09 EUR izvrši finančno računovodska služba sodišča iz sredstev predujma, ki ga je položila predlagateljica postopka na poslovni račun izvedenca (tretji odstavek izreka) in – da se plačilo izvede v roku 30 dni od prejema računa izdanega v skladu s tem sklepom (četrti odstavek izreka).

Zoper navedeni sklep se pritožuje izvedenec, in sicer za neodmerjeni del nagrade in stroškov v skupni višini 652,95 EUR z DDV. Navaja, da je v obravnavani zadevi priglasil nagrado in stroške skupaj z DDV v skupni višini 1.467,04 EUR, sodišče pa je odločilo, da je upravičen do nagrade in nadomestila stroškov v skupni višini 667,29 EUR. Navaja, da je za ogled 16.6.2015 priglasil 3 x 46,00 EUR, sodišče pa mu je priznalo le 46,00 EUR, očitno je spregledalo, da sta bila istega dne izvedena dva ogleda, en v K. ob 10.30 uri, ki je trajal približno dve uri, drugi pa v G. ob 15.00 uri, ki je trajal približno 45 minut. Opravil je ogled primerljivih nepremičnin na širši lokaciji G., kar se šteje kot ogled, tudi skladno z razlago „obračunavanje izvedenskega in cenilskega dela – pregled sodne prakse“, Brdo pri Kranju, maj 2013, 38. točka. Tudi za zbiranje in proučevanje dokumentacije mu je sodišče priznalo 46,00 EUR čeprav je priglasil 3 x 46,00 EUR. Informacije za obe lokaciji je zbiral prek plačljivih aplikacij Trgo skop in CGS. Zbiranje je potekalo ločeno za zemljišča in ločeno za objekte, posebej za ponudbene in posebej za dejanske vrednosti. Poleg tega je potekalo zbiranje podatkov na lokaciji v K. še dodatno le za stanovanja in le za hiše. Meni, da predstavlja priglašena nagrada, glede na količino zbranih in plačljivih podatkov, vključno s porabljenim časom, povsem ustrezen znesek. Za izdelavo mnenja mu je sodišče priznalo nagrado za izdelavo zelo zahtevnega mnenja 414,00 EUR, priglasil pa je 690,00 EUR. Sodišče zmotno ni upoštevalo, da gre za dve povsem ločeni cenitvi, dva izdelka, ki sta speta v eni mapi. Za k.o. S. je priglasil 414,00 EUR zaradi specifike objekta, ki se delno ruši, in ki je fizično nerazdeljen, solastniki pa imajo diametralna pričakovanja in je povsem poseben glede na ostale objekte v Ž. Poleg tega so bile za nepremičnino v k.o. S. znotraj istega ovrednotenja podane vrednosti za hišo kot celoto in posebej še za tri ločene enote. Za cenitev v k.o. G. je priglasil 276,00 EUR. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, neustrezno obrazložilo, da ni šlo za več nepremičnin, temveč samo za dve, prezrlo pa je, da sta nepremičnini na različnih lokacijah, ter da ni šlo npr. za ocenitev dveh sosednjih njiv, ki tvorita zaključeno funkcionalno celoto. Izpostavlja odločbo VSL II Cp 991/2012 z dne 21.9.2012 in navaja, da mu je sodišče dalo nalogo zapisano v dveh, z razmikom ločenih alinejah, da: - poda oceno tržne vrednosti nepremičnine parcele št. 3 k.o. S. in - da poda oceno tržne vrednosti nepremičnine parcele št. 2 k.o. G., poleg naloge o podaji predloga fizične delitve. Za čas potovanja je priglasil 80,00 EUR, sodišče pa mu je priznalo 60,00 EUR. Kot izhaja iz priloge „razdalja med kraji“ je med K. in G. 185,34 km, čas vožnje v eno smer pa traja 1 uro in 53 minut. Zato je stroškovnik utemeljen. Izrek izpodbijanega sklepa nima zavrnilnega dela odločitve, zato meni, da je storjena tudi procesna kršitev. Glede na navedeno predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se mu prizna nagrada skladno s stroškovnikom oz. podrejeno, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je delno utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče izvedencu s sklepom z dne 11.5.2014 naložilo, da po vpogledu v podatke spisa in opravi ogleda: - poda oceno tržne vrednosti nepremičnine v k.o. S., - poda oceno tržne vrednosti v k.o. G. in - poda predlog fizične delitve nepremičnin med udeležence, upoštevaje njihove interese in velikost solastninskih deležev ter v tem okviru poda oceno tržne vrednosti posameznih delov, ki bodo z delitvijo nastali. Glede na navedeno ne more biti dvoma, da je sodišče izvedencu naložilo eno nalogo, to je cenitev in predlog delitve nepremičnin, katerih solastniki so udeleženci postopka in da gre zato lahko le za eno izvedensko mnenje in za eno cenitev, ki je obsegala (le)(1) dve nepremičnini(2). Tega ne more spremeniti niti zapis sklepa (naloga je zapisana v dveh alineja - ena pod drugo, gre torej le za večjo preglednost naloge - nepremičnini različnih k.o. sta vpisani vsaka pod svojo alinejo), kot to zmotno razloguje pritožba, niti dejstvo, da se nepremičnini nahajata na različnih lokacijah (na Primorskem in Gorenjskem), niti da je za objekt na eni nepremičnini izdelan predlog fizične delitve in da so novo nastale enote tržno ovrednotene. Te okoliščine se upoštevajo pri odmeri potnih stroškov oz. zahtevnosti mnenja. Popolnoma brezpredmetno pa je izpostavljanje pritožbe, da je v elaboratu posebej z listi ločeno in navedeno, da gre za dva ločena izdelka. Pri tem pritožbeno sodišče navaja, da v pritožbi izpostavljena (ena) odločba, še ne pomeni enotne sodne prakse. Zato je nagrada v višini 414,00 EUR (za zelo zahtevno mnenje - 51. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, v nadaljevanju: Pravilnik) pravilno odmerjena.

Pravilno je odmerjena tudi nagrada za zbiranje dodatne dokumentacije v višini 46,00 EUR (49. člen Pravilnika). Ne iz stroškovnika ne iz spisa ni razvidno, da bi ta dokumentacija obsegala več kot 100 strani.

V zvezi s časom, ki ga je izvedenec porabil za prihod in odhod na kraj ogleda na Gorenjskem je sodišče ugotovilo, da je za to potreboval skoraj dve uri v eno smer. To pomeni, da je izvedenec upravičen do 4 X 10,00 EUR (tretji odstavek 50. člena Pravilnika), kot pravilno opozarja pritožba, kar skupno pomeni 80,00 EUR in ne 60,00 EUR, kot je odločilo sodišče. Glede na veliko krajevno oddaljenost ocenjenih nepremičnin je šlo v obravnavani zadevi, po oceni pritožbenega sodišča, za dva ogleda, kot zatrjuje pritožba in bi zato moralo sodišče prve stopnje priznati nagrado za dva ogleda, torej 2 x 46,00 EUR (50. člen Pravilnika) in ne 3 x 46,00 EUR, saj iz stroškovnika ni razvidno, da bi kateri od ogledov trajal več kot eno uro. V pritožbi podane navedbe, da je en ogled trajal približno dve uri, drugi pa približno 45 minut, ne morejo biti upoštevne, saj predstavljajo nedopustne pritožbene novote (337. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju: ZNP).

Izvedenec je tako upravičen do skupno 66,00 EUR višje nagrade s stroški.

Nagrada in stroški se izvedencu odmerijo, zato ni potrebe po zavrnitvi višje priglašenega zneska (ne gre za zahtevek). Zatrjevana postopkovna kršitev torej ni bila storjena.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

op. št. 1: Ni neobičajno, da se z eno cenitvijo ceni večje število nepremičnin.

op. št. 2: ki sta tudi v bistvu enaki tudi po namenski in dejanski rabi - gre za stavbni parceli s stanovanjsko oz. počitniško hišo.