Jedro

Litispendenca ali visečnost pravde je negativna procesna predpostavka za dopustnost tožbe (enako velja za predlog za izvršbo). Gre za absolutno procesno predpostavko, na katero pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Kadar sodišče ugotovi, da med strankami že teče prej začeta pravda (izvršba) o isti stvari, kasnejšo tožbo (predlog za izvršbo) zavrže.

Splošna presoja o obstoju litispendence kot procesne ovire temelji na kriteriju identitete spora: dva spora sta po uveljavljanem stališču sodne prakse identična, če sta podana subjektivna istovetnost in objektivna istovetnost. Istovetnost primerjanih zahtevkov se presoja po njuni podlagi, ki je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem teče pravda (izvršba), po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju tekoče pravde. Po določbi 15. člena ZIZ se določbe ZPP v izvršilnem postopku uporabljajo smiselno, zato za presojo ali že poteka postopek ni pomemben le zahtevek, temveč tudi isti izvršilni naslov, izvršilno sredstvo in predmet izvršbe. Vse navedeno je v konkretnem primeru identično.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za izvršbo zavrže.

II.Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo z dne 16. 4. 2024 zavrnilo.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se predlogu ugodi oziroma podredno, da se odločitev razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Kot bistveno navaja, da sta stranki sklenili sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr.št. II N 224/2023 dne 18. 12. 2023 glede zaupanja mld. hčerke, določitve preživnine in stikov. Z njo sta se stranki med drugim dogovorili tudi, da ima upnik stike s mladoletno hčerko A. A. vsak drugi vikend, poleg tega pa še dodatne štiri dni v mesecu med tednom, po sprotnem dogovoru staršev, na podlagi obvestila očeta o njegovih prostih dnevih za tekoči mesec, ki ga bo dolžnici posredoval do vsakega 5. dne v mesecu, upoštevaje želje hčerke. Navaja, da se ti dodatni stiki, to je dodatni 4 dnevi stikov v mesecu med tednom, doslej še niso izvedli. Dolžnica je upniku na njegova sporočila za dodatne stike odgovorila, da je to izražena želja A. A., brez dodatnega pojasnila. Stiki se v januarju 2024 niso izvršili zaradi neodzivnosti in nesodelovanja dolžnice, enako se je zgodilo v februarju 2024. Upnik opozarja, da je sodišče ravnalo napačno, ko upnikovega predloga za izvršbo, ki ga je štelo kot pomanjkljivega, upniku ni vročalo v dopolnitev. Upnik je namreč dopolnitev že pripravil sam (predlog z dne 2. 8.2024), brez poziva sodišča in sodišče bi lahko za uresničitev varstva pravic upnika in mld. A. A. predlog upnika, če je menilo, da ni popoln, upniku posredovalo poziv za dopolnitev predloga. Priglaša pritožbene stroške. Zaradi narave odločitve v zadevi podrobnejše navedbe v pritožbi pritožbeno sodišče ne povzema.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom - ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

5.V predmetnem predlogu za izvršbo, ki ga je upnik vložil (v odgovoru na ugovor dolžnice) v postopku I 330/2024, ki še ni pravnomočno končan, je upnik predlagal izdajo sklepa o izvršbi tako, da se dolžnici naloži izvršitev sodne poravnave in sicer tako, da ob prejemu obvestila upnika o prostih dneh za tekoči mesec, potrdi možne datume za dodatne štiri dni stikov, in sicer jih potrdi v takšnem času, da se lahko stiki izvedejo v istem mesecu in tako omogoči stike. V primeru kršitve te obveznosti naj se dolžnici izreče denarna kazen.

6.V obravnavani zadevi je izvršilni naslov sodna poravnava, sklenjena pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi opr.št. II N 224/2023 dne 18. 12. 2023, s katero sta stranki (glede stikov) dogovorili, da ima upnik stike s mladoletno hčerko A. A. vsak drugi vikend, poleg tega pa še dodatne štiri dni v mesecu med tednom, po sprotnem dogovoru staršev, na podlagi obvestila očeta o njegovih prostih dnevih za tekoči mesec, ki ga bo dolžnici posredoval do vsakega 5. dne v mesecu, upoštevaje želje mladoletne A. A. V zadevi opr. št. I 330/2024 (znotraj katere je upnik vložil ponoven predlog za izvršbo) je sodišče prve stopnje, s sklepom o izvršbi dovolilo predlagano izvršbo zaradi izvršitve odločbe o stikih, v ugovornem postopku pa je s sklepom z dne 19. 7. 2024, ugovoru ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo. Odločitev še ni pravnomočna. Ker je upnik v odgovoru na ugovor v zadevi I 330/2024 dne 16. 4. 2024 predlagal tudi izdajo dodatnega sklepa o izvršbi, je sodišče prve stopnje to štelo kot nov predlog za izvršbo, ki je bil dne 22. 7. 2024 vpisan v predmetni izvršilni spis.

7.Sodišče prve stopnje je ponovni predlog upnika, vložen v zadevi I 330/2024 zavrnilo z utemeljitvijo, da izvršilni naslov ureja stike upnika z njegovo mladoletno hčerjo, pri čemer gre pri izvršilnem naslovu, v katerem je določen režim izvajanja stikov za izvrševanje osebnostne pravice, kar pomeni, da ima upnik, na podlagi tega izvršilnega naslova pravico do stikov z mladoletno hčerko, le-ta pa pravico do stikov z njim. Zgolj zato, ker mora drugi od staršev, ki ima varstvo in vzgojo mladoletnega otroka, pri zagotovitvi stikov sodelovati, to ne pomeni, da izvršilni naslov vsebuje neko samostojno, pojmovno ločeno obveznost tega starša na način, kot to s predlogom zahteva upnik. Sodišče sklene, da upnik, s predlogom za izvršbo, zaradi načela stroge formalne legalitete in zaradi smisla ter namena samega izvršilnega naslova, lahko od dolžnice zahteva samo, da mu omogoči štiri dni stikov s hčerko med tednom v vsakem tekočem mesecu, medtem ko je dejstvo, da se morata o tem sporazumeti (torej da mora on sam poslati predlog do 5. dne v mesecu in da mora dolžnica na predlog v ustreznem času odgovoriti), zgolj predhodno ravnanje, ki vodi do izvršitve pravice do stikov. Če torej dolžnica na predloge upnika ne odgovarja in posledično do dogovora ne pride, to pomeni, da je v svojem bistvu kršila pravico upnika do stikov in to je tisto, kar upnik pod pretnjo denarne kazni od nje lahko zahteva (od sedaj dalje, v kolikor se kršitve tega dela sodne poravnave še vedno ponavljajo). Sodišče kot dodaten argument izpostavlja, da tudi, če bi predlagano izvršbo dovolilo, bi dolžnica svojo obveznost izpolnila že zgolj s potrditvijo določenih datumov, kar pa ne bi obsegalo tudi dolžnosti, da te dni stike tudi dejansko omogoči oziroma da bo do stikov prišlo, zato tak predlog za izvršbo že pojmovno ne vodi (zanesljivo) v izvršitev sodne poravnave in ga je posledično zavrnilo.

8.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik veriži predloge za izvršbo znotraj izvršilnih zadev, ki so v teku, saj je vložil nov predlog za izvršbo že v odgovoru na ugovor dolžnice v zadevi I 330/2024, ki še ni pravnomočno končana, sodišče prve stopnje pa je predlog vpisalo v nov spis, ki je predmet tega postopka. Tudi v predmetni zadevi je upnik vložil spremembo prvotnega predloga za izvršbo, kar je sodišče izločilo iz zadeve I 1739/2024 in vpisalo v novo zadevo, ki se vodi pod novo opr.št. I 1804/2024, kjer pa iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče njegovemu predlogu za izvršbo zaradi dopustitve osebnih stikov z otrokom, potem ko ga je predhodno pozvalo na dopolnitev predloga, s sklepom o izvršbi z dne 28. 8. 2024 ugodilo.

9.Litispendenca ali visečnost pravde je negativna procesna predpostavka za dopustnost tožbe (enako velja za predlog za izvršbo). Gre za absolutno procesno predpostavko, na katero pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Kadar sodišče ugotovi, da med strankami že teče prej začeta pravda (izvršba) o isti stvari, kasnejšo tožbo (predlog za izvršbo), v skladu z določbo 189. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrže.

10.Splošna presoja o obstoju litispendence kot procesne ovire temelji na kriteriju identitete spora: dva spora sta po uveljavljanem stališču sodne prakse identična, če sta podana subjektivna istovetnost in objektivna istovetnost. Istovetnost primerjanih zahtevkov se presoja po njuni podlagi, ki je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem teče pravda (izvršba), po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju tekoče pravde.

11.Po določbi 15. člena ZIZ se določbe ZPP v izvršilnem postopku uporabljajo smiselno, zato za presojo ali že poteka postopek ni pomemben le zahtevek, temveč tudi isti izvršilni naslov, izvršilno sredstvo in predmet izvršbe. Vse navedeno je v konkretnem primeru identično. Dejansko podlago predloga za izvršbo v zadevi pod opr. št. I 1739/2024 namreč predstavlja predlog za izvršitev upnikove nedenarne terjatve - dopustitve osebnih stikov z otrokom po sklenjeni sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 224/2023 z dne 18. 12. 2023 s tem, da se upniku omogoči stike mld. A. A. z očetom za še dodatne štiri dni v mesecu med tednom, po sprotnem dogovoru staršev na podlagi obvestila očeta o njegovih prostih dnevih za tekoči mesec, ki ga bo materi posredoval do vsakega 5. dne v mesecu, upoštevaje želje mld. A. A. V isti zadevi je upnik 23. 7. 2024 (pred izpodbijano odločitvijo sodišča o zavrnitvi njegovega predloga - 30. 7. 2024) nekoliko dopolnil predlog za izvršbo z bistveno enako vsebino, kar je sodišče izločilo v nov spis, ki se vodi pod opr.št. I 1804/2024. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče upnika v tej zadevi najprej pozvalo na dopolnitev predloga za izvršbo, po dopolnitvi pa je s sklepom o izvršbi z dne 29. 8. 2024 dovolilo predlagano izvršbo. Nedvomno gre za identiteto primerjalnih zahtevkov na isti podlagi (vseh z istim ciljem izpolnitve nedenarne obveznosti - omogočanja stikov z očetom za še dodatne štiri dni v mesecu med tednom), z istim sredstvom izvršbe (izrek denarne kazni) in ki temelji na istem izvršilnem naslovu. Izvršilni predlog v predmetni zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo, še pred vročitvijo predloga nasprotni stranki, medtem ko je vlogo upnika z dne 2. 8. 2024 štelo za nov predlog za izvršbo v zadevi, ki se vodi pod opr.št. I 1804/2024, v kateri je predlagano izvršbo dovolilo s sklepom o izvršbi z dne 29. 8. 2024, ki ga je že vročalo strankam (gl. prvi odstavek 189. člena ZPP).

12.Glede na zgoraj navedeno je tako v obeh izvršilnih zadevah podana istovetnost strank in istovetnost zahtevka in ker izvršilni postopek tako v zadevi I 330/2024 še ni pravnomočno končan, prav tako je v teku nov izvršilni postopek pod opr.št. I 1804/2024, v kateri je že izdan sklep o izvršbi in ker dva postopka ne moreta teči istočasno, je podana procesna predpostavka litispendence, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti, ves čas postopka. V skladu z določbo tretjega odstavka 189. člena ZPP, ki se uporablja tudi v izvršilnem postopku, na podlagi določbe 15. člena ZIZ, je zato potrebno predlog za izvršbo v predmetni zadevi zavreči in ne zavrniti. Pritožbeno sodišče je zato odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izvršbo spremenilo tako, da se predlog zavrže (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o stroških temelji na določbi petega odstavka 38. člena ZIZ, saj stroški predloga, glede na sprejeto odločitev za izvršbo niso bili potrebni.

-------------------------------

1tako, da je dolžnici naložilo, da v roku 3 dni od vročitve sklepa dopusti upniku stike z mladoletno hčerko na način, da otrok preživi 4 dni v mesecu februarju z upnikom, kar nadomešča izpadle dni v mesecu januarju 2024 in da zimske počitnice v tednu med 19. 2. 2024 in 23. 2. 2024 preživi z upnikom, oboje pod pretnjo denarne kazni.

2Prim. VSL sklep II Ip 2285/2018.

3Tako, da je zaradi uveljavitve nedenarne terjatve - izvrševanja stikov z otrokom:dolžnici naložilo, da v roku 3 dni od prejema tega sklepa omogoči stike med otrokom mld. A. A., ter upnikom - očetom B. B. tako, da - mld. B. A. z očetom preživi še dodatno štiri dni v mesecu med tednom, po sprotnem dogovoru staršev, na podlagi obvestila očeta o njegovih prostih dnevih za tekoči mesec, ki ga bo materi posredoval do vsakega 5. dne v mesecu, upoštevaje želje mld. A. A. Za primer, če dolžnica ne bo izpolnila svoje obveznosti, kot je navedena po tč. 1., se ji izreče denarna kazen v znesku 1.500,00 EUR.