Jedro

Kadar so izpolnjene predpostavke za izvršbo na podlagi verodostojne listine, mora tožnik zatrjevati in verjetno izkazati pravni interes za plačilni nalog že v mandatni tožbi, sicer sodišče mandatno tožbo zavrže.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga. Ugotovilo je, da so izpolnjeni pogoji za izvršbo na podlagi verodostojne listine po 21. čl. ZIP. Ker tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za izdajo plačilnega naloga, je sodišče tožbo zavrglo.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in z enakimi razlogi potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Glede na pritožbene navedbe je dodalo, da s tem, ko teče pri sodišču v ... likvidacijski postopek in bi bilo zato to sodišče pristojno za mandatni postopek, za izvršilni pa ne, ni izkazan utemeljen interes tožeče stranke za izdajo plačilnega naloga.

Proti temu sklepu vlaga tožeča stranka revizijo. Sklicuje se na revizijske razloge po 1. in 2. točki 1. odst. 385. čl. ZPP in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi oba sklepa in sodišču prve stopnje naloži izdajo plačilnega naloga. Navaja, da je v interesu nemotenega poteka likvidacijskega postopka, da poteka uveljavljanje njenih terjatev pri sodišču, ki vodi likvidacijski postopek. Pravni interes za izdajo plačilnega naloga zatrjuje s tem, da lahko samo na ta način zagotovi krajevno pristojnost pri sodišču, kjer poteka likvidacijski postopek.

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka je z mandatno tožbo predlagala izdajo plačilnega naloga na podlagi obračunov zamudnih obresti, ki jih je priložila. Obračun obresti velja po 4. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršilnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 27/90), s katerim je dopolnjen 21. čl. ZIP, za verodostojno listino, na podlagi katere je mogoče predlagati izvršbo. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 27/90) pa v 39. členu dopolnjuje 446. čl. ZPP tako, da izda sodišče plačilni nalog v primeru, ko se lahko predlaga izvršba na podlagi verodostojne listine samo, če tožnik izkaže za verjetno, da obstoja pravni interes za izdajo plačilnega naloga. Če tožnik tega ne stori, sodišče tožbo zavrže. Ta določba opredeljuje eno od predpostavk za izdajo plačilnega naloga. Vse predpostavke morajo biti izpolnjene ob vložitvi mandatne tožbe. Če niso, sodišče ne izda plačilnega naloga; če ni verjetno izkazan pravni interes, pa sodišče tožbo zavrže (5. odst. 446. čl. ZPP). Zato bi morala tožeča stranka že v mandatni tožbi navesti pravni interes in ga verjetno izkazati. Ker tega ni storila, ni izpolnila ene od prepostavk za izdajo plačilnega naloga in sodišče na podlagi tako pomanjkljive mandatne tožbe ni moglo izdati plačilnega naloga. Ker je šlo za prepostavko, brez katere sodišče tožbo zavrže, je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z določbo 5. odst. 446. čl. ZIP, ko je storilo tako.

Naknadno navajanje okoliščin, s katerimi tožeča stranka utemeljuje svoj pravni interes za izdajo plačilnega naloga, ne more spremeniti dejstva, da je bila mandatna tožba pomanjkljiva v trenutku, ko je sodišče odločalo o njej. Manjkajočih elementov mandatne tožbe ni mogoče nadoknaditi potem, ko je sodišče že odločilo. Gre za to, da mora tožeča stranka, ki želi izposlovati plačilni nalog, vložiti popolno mandatno tožbo, na podlagi katere je plačilni nalog mogoče izdati. To velja tudi za izkazovanje pravnega interesa (4. in 5. odst. 446. čl. ZPP).

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Sodiščema prve in druge stopnje ni mogoče očitati kršitev določb zakona o pravdnem postopku. Zato je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. čl. v zvezi s 400. čl. ZPP).